Kar dve tretjini odraslih ima povišan holesterol, ki je eden največjih dejavnikov tveganja srčnega infarkta in možganske kapi, zaradi česar umre več kot vsak tretji Slovenec. Prepogosto gre za prezgodnjo smrt, ki bi jo lahko preprečili s spremembo nezdravega življenjskega sloga in zmanjšanjem dejavnikov tveganja – poleg povečane vrednosti krvnih maščob so to še zvišan krvni tlak in sladkor ter čezmerna telesna teža.
Škodljivosti večine dejavnikov se ljudje dobro zavedajo, le holesterol se jim marsikdaj ne zdi pretirano nevaren, še zlasti če se dobro počutijo. Izkušnje referenčnih družinskih ambulant kažejo, da škodljivost povišanih ravni holesterola že po šestih mesecih zanemari tudi polovica bolnikov, ki jim je zdravnik predpisal zdravila za znižanje ravni holesterola.
»Veliko pacientov se sprašuje, zakaj bi jemali zdravila, če pa se dobro počutijo,« ugotavlja dipl. medicinska sestra Tanja Žontar. »V referenčni ambulanti nekateri celo priznajo, da zdravniku ne povedo, da zaradi dobrega počutja predpisanih zdravil ne jemljejo. Potem pa sprašujejo nas, ali bi jih morali in zakaj. Zato je zelo pomembno, da jim v takem trenutku znamo svetovati, da je zdravila treba jemati in da so ta učinkovita le ob rednem jemanju ter če smo hkrati fizično aktivni in se zdravo prehranjujemo,« je povedala Žontarjeva, ki bi dala svetovanju in spremljanju bolnikov večji pomen. »Le dobro poučen bolnik bo sprejel svojo bolezen, znal z njo kakovostno živeti in v primeru poslabšanja pravočasno poiskal pomoč.«
Infarkt obrne življenje na glavo
Precej drugače je, ko bolnik doživi srčni infarkt in se mu življenje čez noč postavi na glavo. Psihiater Damijan Perne je doživel infarkt pri 40 letih. »Miokardni infarkt prej aktivnega in uspešnega človeka v trenutku sooči z njegovo ranljivostjo in minljivostjo ter ga prestraši. V njem se zvrsti paleta čustev: od zanikanja in oklevanja do anksioznosti, kratkega obdobja evforije, da jo je pravzaprav dobro odnesel, in ponovnega zagona anksioznosti z znaki depresije, ki jih ne kaže spregledati, saj lahko vodijo v kronične psihične motnje. V prvem letu po infarktu potrebuje psihiatrično pomoč od 20 do 30 odstotkov bolnikov,« je poudaril Perne in izpostavil pomen zgodnje prepoznave motenj, ko pogosto zadostuje že odkrit pogovor o bolezenskem poteku in posledicah. Pomembna pa je tudi podpora svojcem, ki jo sicer pogosto spregledamo.
Kot je dejal Perne, »bolezen od bolnika in družinskih članov zahteva veliko spremembo življenjskih navad, zaradi česar lahko dobijo občutek, da težav nimajo pod nadzorom in doživljajo nemoč. Razpoloženje lahko poslabšajo tudi občutki krivde, če niso upoštevali zdravnikovih navodil ali pa so opustili zdrav način življenja.«
Holesterol škodi žilnim stenam
»Številne raziskave dokazujejo, da je treba ciljne vrednosti holesterola ohranjati dolgoročno, saj je napoved za zdravje slabša, če smo dejavnikom tveganja izpostavljeni dlje časa,« je pojasnil predsednik Društva za srce prim. Matija Cevc. Znižanje holesterola v krvi bistveno upočasni napredovanje ateroskleroze in zmanjša nevarnost nastanka srčnega infarkta, možganske kapi ali pretočnih motenj v arterijah nog. Z znižanjem holesterola LDL za 1 mmol/l lahko to tveganje zmanjšamo za 20 odstotkov, je bil jasen Cevc. »Dlje ko traja izpostavljenost visoki ravni holesterola, večja je škoda na žilnih stenah. To je najbolj očitno pri družinski obliki motnje, pri kateri imajo visoko raven holesterola že otroci. Zato je treba te čim prej odkriti in zdraviti,« je dejal Cevc, ki meni, da za otroke naš sistem odlično skrbi, trudijo pa se, da bi podobno poskrbeli tudi za mladostnike.
Prof. dr. Aleš Blinc je opozoril, da holesterol ni le škodljiva, temveč tudi nujno potrebna sestavina telesa. A se vsaka motnja v njegovem uravnavanju odrazi v pospešeni aterosklerozi in zvečanem tveganju srčnega infarkta. Kot je dejal, se je nekoč uveljavljena teorija, da lahko holesterol v krvi znižamo z manjšim vnosom holesterola v hrani, izkazala za preveč poenostavljeno. Količina zaužitega holesterola v prehrani namreč ne vpliva toliko na raven LDL-holesterola in srčno-žilnega zdravja, kot se je domnevalo. Zato danes zdravljenje temelji na spremembi nezdravih življenjskih navad in vključuje vsaj 30 minut dnevne telesne aktivnosti, opustitev kajenja, znižanje telesne teže, pri bolj ogroženih in bolnikih z aterosklerozo pa so potrebna tudi zdravila. Kajti kadar je v telesu preveč holesterola, se ta odlaga v žilne stene in tam dolgo brez opozorilnih znakov tvori oblogo. Potem zaradi poapnenja žil in oviranega pretoka krvi organi ne dobijo več dovolj hranil za nemoteno delovanje. Če pa obloga poči, nastane krvni strdek, ki žile še bolj zoži ali pa jih celo zapre, kar je smrtno nevarno.
