Usoda prostotrgovinskega sporazuma Evropske unije in Kanade CETA je obvisela v zraku, potem ko je belgijska vlada sporočila, da ga ne more podpisati, ker o tem ni bilo doseženo potrebno soglasje v državi. Kanadski premier Justin Trudeau kljub temu še ni odpovedal načrtovanega obiska v Evropi v četrtek, ko naj bi podpisal sporazum, saj sta se s predsednikom evropskega sveta Donaldom Tuskom po besedah slednjega strinjala, da je še čas za dosego kompromisa. Na takšno možnost se še niso odzvale oblasti v belgijski regiji Valonija, ki najbolj nasprotujejo CETA v sedanji obliki, brez njihove privolitve pa ga belgijska vlada ne more podpisati.
Grenak priokus zaradi »ultimata«
Ministrski predsednik Valonije Paul Magnette je popoldan obvestil premierja Belgije Charlesa Michela: »Nočemo takšnega sporazuma, ki bo ogrozil socialne in okoljske standarde ter zaščito javnih storitev, obenem pa nikakor nočemo nobenega zasebnega mehanizma arbitraže za reševanje sporov.« Magnette, ki ga je nasprotovanje CETA povzdignilo v posebej izpostavljenega evropskega politika, ki mu prikimavajo številni kritiki tega in drugih podobnih prostotrgovinskih sporazumov, je tako jasno povedal, da brez sprememb ne bo podpisa, pa tudi, da kompromisov ne misli dosegati na hitro. Namignili so, da bi si kazalo vzeti čas do konca leta.
Valonski parlament je CETA zavrnil pred enajstimi dnevi, potem so sledila neobičajna dodatna pogajanja med valonskimi politiki in kanadsko trgovinsko ministrico Chrystio Freeland, v EU pa so Flamcem postavili rok, da se o Ceti izrečejo do ponedeljka popoldne. Zaradi tega ultimata, kot mu pravijo, so bili Valonijci precej jezni, rekoč, da si je za uskladitev tako pomembnega in obsežnega dokumenta, ki je nastajal sedem let, treba vzeti ves čas. Magnette je na twitterju zapisal, da je škoda, da evropski veljaki v Bruslju niso tako odločni, ko je treba pritisniti na tiste, ki blokirajo ukrepe za preprečevanje davčnih prevar.
EU je potem nekoliko omilila besednjak. Tiskovni predstavnik evropske komisije je dejal, da »je najpomembnejša potrpežljivost, saj Belgija še vedno oblikuje svoje stališče v skladu s svojo ustavo in postopki, ki jih seveda spoštujemo«. Presenetil pa je Tusk. Po najavi Belgije, da ne bo mogla podpisati sporazuma, je namreč zapisal, da sta se s Trudeaujem strinjala, da sta četrtkov vrh in podpis Cete še mogoča. »Spodbujamo vse strani, da dosežejo dogovor. Še je čas,« je na twitterju zapisal Tusk. Trudeau se ni oglasil.
Proti je tudi bruseljska vlada
Belgijska vlada je edina od 28 držav članic EU, ki nima zelene luči za podpis sporazuma. Razlog je v notranji ureditvi, saj se mora s sporazumom CETA strinjati ne le zvezna vlada, ki ga podpira, ampak še šest regij oziroma skupnosti. Valonska najbolj glasno nasprotuje CETA, a ni edina. Dodatni udarec za evropske politike je nasprotovanje mestne vlade Bruslja, ki ima status regije, nasprotuje pa mu tudi francoska skupnost, kar je pričakovano, saj sovpada z valonijsko regijo. Sporazum poleg zvezne vlade podpirajo flamske regionalne oblasti oziroma flamska skupnost ter nemško govoreča skupnost.
Glavni pomisleki 3,6-milijonske Valonije zadevajo mehanizem za reševanje sporov in kmetijstva. Valonijci niso edini, ki zahtevajo, da se spori rešujejo na nacionalnih sodiščih, ne na arbitražnih, kjer bi podjetja lahko tožila države, če bi menila, da te kršijo sporazum, države pa ne bi mogle tožiti podjetij. Valonijce skrbi tudi odprtje evropskega trga za kanadsko meso ter možnost zniževanja okoljskih in zdravstvenih standardov. Zagovorniki sporazuma na drugi strani trdijo, da ni v njem nobenih posebnih novosti, saj je EU podpisala podoben dokument z Vietnamom, ki je znatno okrepil trgovino, pa ni slišati o kakšnih problemih.
