Po več mesecih obotavljanja se je francoska vlada odločila, da bo poskušala onemogočiti Čezatlantski trgovinski in naložbeni sporazum (TTIP). »Konec septembra, ko se bomo v Bratislavi sestali ministri za zunanjo trgovino, bom v imenu Francije zahteval konec pogajanj o TTIP,« je napovedal francoski državni sekretar za zunanjo trgovino Matthias Fekl, ki pravzaprav opravlja naloge ministra. »Treba jih je čisto končati, saj bomo šele tako lahko začeli pogajanja na dobrih temeljih.«

Francoska vlada je prepričana, da gredo pogajanja, ki jih v imenu 28 držav članic EU vodi Evropska komisija, preveč v smeri ameriških interesov. »Američani ne dajo nič ali le drobtinice,« je dejal Fekl. Že maja je francoski predsednik François Hollande zagrozil z zavrnitvijo sporazuma: »Nikoli ne bomo dovolili, da bi kdo postavil pod vprašaj temelje našega kmetijstva in naše kulture ali pa recipročnost pri dostopu na javne natečaje.«

Odpor proti ameriškim zahtevam

Po britanskem referendumu o izstopu iz EU so tudi v nemški vladi vse glasnejši tisti, ki zahtevajo, da Komisija prekine pogajanja o TTIP. Nemški gospodarski minister in podkancler Sigmar Gabriel je tako v nedeljo izjavil, da so pogajanja o TTIP »de facto spodletela, čeprav tega nihče ne prizna«. Kot za francosko vlado tudi za voditelja nemških socialnih demokratov glavni problem ni toliko tajnost in netransparentnost pogajanj, kar je glavni vzrok za odpor do TTIP v širši evropski javnosti, ampak dejstvo, da so ZDA preveč nepopustljive. »Do nobenih premikov ni prišlo,« pravi Gabriel. »Ameriških zahtevam pa se mi kot Evropejci ne moremo ukloniti.« V Washingtonu je nemško-francoska zavrnitev sporazuma povzročila jezo. »Na pogajanjih ves čas napredujemo,« je za tednik Spiegel zatrdil ameriški trgovinski predstavnik Michael Forman. Po pisanju dnevnika Le Monde sta na pogajanjih Washinton in Bruselj še precej oddaljena drug od drugega.

Evropejci zaman zahtevajo lažji dostop do javnih natečajev onstran Atlantika, na katere se lahko po ameriških zakonih prijavljajo le domača podjetja. Bruselj pa evropskega trga kmetijskih izdelkov noče odpreti ameriškim pridelovalcem, saj bi to še poslabšalo že tako slab položaj evropskih kmetijcev.

Evropska komisija želi nadaljevati

Vendar v Evropski komisiji ne mislijo končati pogajanj. Poleg tega menijo, da oni odločajo o nadaljevanju pogajanj, ne pa vlade posameznih držav članic. A že spomladi je komisarka za trgovino, Švedinja Cecilia Malmström, omenila, da bi se pogajanja lahko nadaljevala tudi po Obamovem odhodu iz Bele hiše. Potem bi bila na novembrskih predsedniških volitvah nujna zmaga Hillary Clinton proti Donaldu Trumpu, ki zagovarja protekcionizem in je torej proti TTIP.

Menda bi pogajanja lahko dobila nov zagon šele po francoskih predsedniških in parlamentarnih volitvah spomladi 2017, na katerih se obeta zmaga desnici, ki je v Evropi bolj kot levica naklonjena TTIP. Zlasti na nemški desnici in med nemškimi delodajalci se pojavljajo komentarji, da Hollande in Gabriel nasprotujeta TTIP, ker bi rada pridobila volivce na levici. Že več kot tri leta se ameriška administracija in Evropska komisija pogajata o sporazumu o prosti trgovini na območju z 800 milijoni ljudi, ki bi obseglo ZDA in EU. Letos pa je vse pogosteje slišati, da bo za sporazum o zmanjšanju carinskih in drugih trgovinskih ovir, kot so standardi izdelkov, ki ni sporen samo v EU, ampak zaradi ameriških protekcionističnih teženj tudi na drugi strani Atlantika, potreben čudež. Nemška kanclerka Angela Merkel in ameriški predsednik Barack Obama pa še vedno upata, da bo letos prišlo do dokončnega dogovora.

Medtem ko zagovorniki TTIP na obeh straneh Atlantika pričakujejo več gospodarske rasti in manj brezposelnih, pa se kritiki v EU bojijo, da bi se znižali standardi za varovanje okolja, neoporečno hrano in socialno varstvo.