Včerajšnje zasedanje trgovinskih ministrov EU bi moralo končati večmesečno »vlečenje vrvi« med posameznimi državami članicami in evropsko komisijo glede ustreznosti prostotrgovinskega sporazuma med EU in Kanado (CETA). Toda evropski trgovinski ministri še niso prižgali zelene luči za slovesen podpis prvega prostotrgovinskega sporazuma EU s katero od držav G7.
Nemčija, Avstrija in Slovenija, države, ki so imele v zadnjih mesecih največ zadržkov do sporazuma, so dobile mandat za podpis CETA, ta pa še vedno manjka belgijskemu zunanjemu ministru Didierju Reyndersu. Potem ko je valonski regionalni parlament prejšnji teden zavrnil podpis CETA, belgijski zvezni vladi in evropski komisiji valonskega predsednika Paula Magnetta še ni uspelo prepričati, naj umakne blokado in belgijskim zveznim oblastem omogoči podpis najbolj celovitega prostotrgovinskega sporazuma, o katerem se je EU doslej uspelo dogovoriti. Prav tako podpisu sporazuma še nasprotujeta Romunija in Bolgarija, a ne iz trgovinskih razlogov. V zameno za privoljenje v sporazum namreč zahtevata odpravo vizumov za njune državljane za vstop v Kanado.
Do predvidenega vrha Kanada-EU, ko naj bi podpisali sporazum, evropska komisija nima več veliko časa, da trojico držav vendarle še prepriča o podpisu sporazuma. Če ne bo mogoče umakniti belgijske blokade, tudi vrha EU-Kanada 27. oktobra ne bo, je pojasnila komisarka za trgovino Cecilia Malmström. Evropski voditelji naj bi na dvodnevnem zasedanju evropskega sveta, ki se začne jutri, vendarle še poskušali najti formulo, ki bi Belgiji omogočila prižgati zeleno luč za podpis sporazuma. Iskanje kompromisa gre v smeri razširitve interpretativne izjave sporazuma, s pomočjo katere so recimo odpadli tudi slovenski zadržki do CETA.
Želja po novih smernicah trgovinske politike
Za Evropsko unijo težave v sklepni fazi potrditve CETA nakazujejo morebitne večje težave pri sklepanju drugih trgovinskih sporazumov pa tudi glede možnosti ratifikacije dogovora o britanskem izstopu iz EU, ki naj bi ga dosegli najpozneje dve leti po uradni vložitvi britanske zahteve za izstop iz integracije. »Preverja se tudi kredibilnost Evropske unije, da bo lahko sklepala nove dogovore,« je dejala komisarka Malmströmova. Peter Žiga, gospodarski minister Slovaške, trenutno predsedujoče države EU, je optimističen, da bo dogovor za podpis CETA vendarle še mogoče doseči. »Ne morem si misliti, da bi bila končna ovira sporazumu prav Belgija,« je dejal slovaški minister.
Če bo sporazum vendarle podpisan, ga čaka ratifikacija v evropskem parlamentu in v vseh nacionalnih parlamentih. Če bi v tem ratifikacijskem procesu spodletelo CETA, bi se bilo po mnenju slovaškega ministra Žige treba vprašati, ali je sploh še smiselno, da ima EU enotno trgovinsko politiko. EU se trenutno pogaja z 20 državami in entitetami o oblikovanju trgovinskih dogovorov. Ministri so se na včerajšnjem zasedanju zaradi težav s CETA zavzeli za določitev novih smernic, kakšna naj bo v prihodnje evropska trgovinska politika, da se težave ne bi ponavljale.
Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je na zasedanju v imenu Slovenije podal še ločeno izjavo, v kateri uradna Ljubljana še enkrat opozarja na odprta vprašanja glede arbitražnega reševanja sporov, vode, varne hrane in začasne uporabe sporazuma.
