Torkov nastop ruskega veleposlanika v OZN Vitalija Čurkina, na katerem je napovedal, da bo Rusija vztrajala pri generalnem sekretarju OZN, ki je bodisi iz vzhodne Evrope bodisi ženska, je napovedoval dolg in negotov boj za to prestižno funkcijo. Toda šesti krog glasovanja se je razpletel nepričakovano hitro in z nepričakovanim izidom. Članice varnostnega sveta so dale Antoniu Guterresu, nekdanjemu portugalskemu premierju in diplomatu, 13 glasov podpore in dva nevtralna glasova. Slovenski kandidat dr. Danilo Türk, ki je na prejšnjih glasovanjih nihal od drugega do osmega mesta, je dobil pet glasov podpore in osem odklonilnih.
Guterres je bil od samega začetka eden izmed favoritov, na večini prejšnjih glasovanjih je dobil večino, toda glede na zaostrene odnose med Rusijo in ZDA, predvsem zaradi Ukrajine in Sirije, so mnogi napovedovali precej daljši izbirni postopek z veliko pogajanj, saj imajo stalne članice varnostnega sveta pravico veta.
Hiter razplet tekme za novega generalnega sekretarja ZN je presenetljiv, toda nasmejani obrazi Čurkina, ameriške veleposlanice Samanthe Power in njunih kolegov ob razglasitvi rezultata dokazujejo, da so se države, ki odločajo tudi s pomočjo veta, že pred glasovanjem dogovorile o tem, kaj je zanje najpomembnejše. Med drugim gre verjetno za porazdelitev najvišjih položajev v svetovni organizaciji, ki so tik pod položajem generalnega sekretarja, s katero so bili vsi glavni akterji zadovoljni.
Rusija je hitro pozabila svojo grožnjo, da bo vztrajala pri generalnem sekretarju, ki bo ženska oziroma bo iz ene izmed vzhodnoevropskih držav. Guterresa bodo sicer uradno izvolili na današnjem zasedanju varnostnega sveta, položaj generalnega sekretarja pa bo od Ba Ki Moona, ki je svetovno organizacijo vodil 10 let, prevzel januarja.
Eden najbolj priljubljenih premierjev
Antonio Manuel de Oliveira Guterres se je rodil 30. aprila 1949 v Lizboni. Izšolal se je za elektroinženirja, po diplomi leta 1971 pa je postal asistent na tehnološkem inštitutu. Po zmagi nageljnove revolucije, ki je leta 1974 odpravila diktaturo, se je Guterres včlanil v socialistično stranko in dve leti pozneje je bil na prvih demokratičnih volitvah po diktaturi izvoljen za poslanca.
Leta 1992 je postal generalni sekretar socialistične stranke, ki jo je na volitvah 1994 popeljal do zmage, in leto pozneje postal portugalski premier. Na začetku je bil zelo priljubljen, med drugim tudi zaradi političnega sloga, ki je temeljil na dialogu. Portugalska je imela takrat visoko gospodarsko rast, zaradi česar je lahko vlada zmanjševala proračunski primanjkljaj in povečevala socialno porabo. Brez težav je osvojil tudi drugi premierski mandat, ki ga je zasedal do aprila 2002. V tem času je bil izrazit zagovornik evropske integracije in je tudi predsedoval Svetu EU. Vendar pa je v drugem mandatu gospodarska rast zastala, prišlo je do prepirov v socialistični stranki in Guterres je leta 2001 napovedal, da ne bo ponovno kandidiral, ker ne želi, da se država pogrezne v blato.
Predvidel begunski val
Leta 2002 ga je tedanji generalni sekretar ZN Kofi Annan izbral za Visokega komisarja ZN za begunce in na položaju je ostal dva mandata. Ban Ki Moon ga potem ni hotel znova potrditi in decembra 2015 se je Guterres upokojil. Na položaju visokega komisarja je vodil agencijo ZN (UNHCR) z 9000 zaposlenimi, ki je imela v zadnjem letu njegovega mandata letni proračun 6,8 milijarde dolarjev. Skrbela je za 46 milijonov beguncev in razseljenih oseb v 123 državah sveta. Guterres je izboljšal učinkovitost komisariata, med drugim z zmanjšanjem števila zaposlenih v Ženevi za tretjino in povečanjem števila osebja na terenu.
Zelo zgodaj je začel opozarjati na problem beguncev iz Sirije pa tudi iz Afganistana in Iraka. Še posebej glasno je svaril, da morajo razvite države sprejeti več beguncev ali ponuditi več pomoči, sicer bodo valovi iz držav, kot so Turčija, Libanon in Jordanija, pljusknili v Evropo.
