Devet let potem, ko so se občine Novo mesto, Šentjernej, Škocjan, Straža in Šmarješke Toplice dogovorile o skupnem projektu hidravličnih izboljšav vodovodnega sistema, se je včeraj vendarle zgodil podpis pogodbe med županom nosilne, novomeške občine Gregorjem Macedonijem in ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen. Približno 45.000 prebivalcev osrednje Dolenjske si tako lahko oddahne. Vode tako ne bo treba tako pogosto prekuhavati, saj sta novi vodarni Stopiče in Jezero od prejšnjega tedna že poskusno priključeni na sistem ultrafiltracije, čez dve leti pa naj bi končali še drugo fazo gradbenih del – gradnjo in obnovo cevovodov in vodohranov, s čimer med drugim zagotavljajo večje kapacitete vodovodnega sistema. 85 odstotkov denarja za 22,3 milijona evrov vreden projekt zagotavljata EU in država, preostalo občine. Dobra polovica celotnega projekta se izvaja na območju novomeške občine.
Nič več azbestnih in PVC-cevi
»Rešujemo dve glavni problematiki. Ena je prekuhavanje vode, ki je rešena s sistemom ultrafiltracije, kmalu pa bomo rešili še zanesljivost oskrbe, pomembne tako za prebivalce kot za naše gospodarstvo,« poudarja Macedoni. Prejšnji teden so tako že poskusno zagnali obe vodarni, ki so ju začeli graditi lansko leto. Druga faza pa obsega 40 kilometrov novih in obnovljenih cevovodov, tri nove vodarne in obnovo treh obstoječih, šest novih prečrpališč in obnovo enega obstoječega. Dela so začeli avgusta letos, zaključili naj bi jih novembra 2017.
»Težave imamo predvsem z vodohranskimi kapacitetami. Ob morebitnih izpadih vodarne ali defektih na omrežju imamo premajhne zaloge pitne vode, da bi lahko zagotavljali oskrbo vsaj za en dan. Z gradnjo vodohranov zdaj te kapacitete povečujemo,« pravi Gregor Klemenčič, direktor novomeške komunale.
»Poleg tega bomo zamenjali dotrajane azbestne in plastične cevi na cevovodih, ki so tudi glavni razlog za največ defektov. Ključna je zamenjava magistralnega voda iz Šmarjeških Toplic in iz Stopič do Novega mesta, da ob sanaciji tega ne bo prihajalo do motenj sistema oziroma do okvar.« Z glavnino cevi, ki bodo zamenjane, se povezujejo vse sodelujoče občine, dodaja Klemenčič. »Tako bomo lahko zagotovili potrebe po vodi iz ene v drugo občino.«
Denarja iz kohezije je dovolj
A kot dodaja Macedoni, s tem projektom rešujejo zgolj trenutne težave, čim prej je treba strateško zastaviti stvari za naprej. »V številnih okoljih že imajo črpališča dimenzionirana tako, da deset ali dvajset let ne bodo imeli novih potreb. Mi na žalost še ne moremo reči tako. Zato je je ena naših prvih nalog, da se z drugimi občinami dogovorimo za neki ožji regijski vodovodni sistem, ki bo zajemal tudi nove investicije, nova črpališča.«
Tudi ministrici Ireni Majcen se zdi »skoraj neverjetno«, da tako gospodarsko močna občina oziroma regija še nima zagotovljene zanesljive oskrbe s pitno vodo. Ob tem dodaja, da v operativnem programu izvajanja kohezijske politike na ministrstvu za obdobje 2014–2020, v okviru katerega je na voljo 250 milijonov evrov, prevladujejo projekti oskrbe s pitno vodo, »kar je razveseljivo«. Gre za enajst projektov, ki so bili na ministrstvu obravnavani že v obdobju 2007–2013. »Sredstev bo dovolj, morda se bo po izvedbi natečajev celo zgodilo, da bo nekaj denarja ostalo na voljo še za preostale projekte. Številne občine že imajo nove in si zelo želijo novega razpisa.«
