Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je prejšnji teden napovedala, da bo Slovenija v primeru ponovnega odprtja migracijske poti prisiljena sprejeti skrajne ukrepe. Kakšni bodo ti ukrepi, ni pojasnila, je pa s svojo izjavo presenetila tudi mnoge v vladnih vrstah. Na seji vlade, po kateri je ministrica dala izjavo, namreč o tem po naših informacijah ni bilo niti besede. Menda pa med presenečenimi ni bilo predsednika vlade Mira Cerarja.
Ministrica tako, minister drugače
Precej bolj umirjeno je o možnosti novega migracijskega vala po balkanski poti v zadnjih dneh govoril zunanji minister Karl Erjavec. Po njegovem prepričanju, ki temelji tako na izjavah turškega ministra za EU Ömerja Celika v Bratislavi kot na pogovoru s turškim kolegom Mevlutom Cavusoglujem na Bledu, namreč v tem trenutku takšne nevarnosti ni, niti je ne vidi v naslednjih tednih oziroma v mesecu ali dveh. Omenjena različna ostrina pa je očitno zaskrbela premierja Cerarja, ki je na včerajšnjem sestanku koalicijskih partnerjev pred sejo vlade ocenil, da je lahko javnost dobila vtis, da imata zunanji minister in notranja ministrica različni stališči.
»Sam gledam na stvari z zunanjepolitičnega vidika. Če bi govoril, da obstaja nevarnost migracijskega vala, ker obstaja nevarnost, da bo Turčija odprla vrata, bi govoril drugače, kot sta zagotovila turška ministra za EU in zunanje zadeve. Turčija za zdaj ne bo spreminjala svoje migracijske politike, želi dialog z EU, želi, da se implementira dogovor med EU in Turčijo. Zaradi tega v prihodnjih tednih ne gre pričakovati, da bi nastal nov migracijski val, kakršen je bil lani. Razen če bi se zgodilo kaj izjemnega,« nam je včeraj dejal Erjavec. Ministrica za notranje zadeve pa mora imeti po njegovih besedah predvidene ukrepe, če bi se zunanjepolitična situacija vendarle spremenila čez noč.
Skrajni ukrepi vendarle v pripravi
Te »skrajne ukrepe«, ki jih napoveduje Györkös-Žnidarjeva, naj bi po naših informacijah omogočili s spremembami zakona o tujcih. Vanj naj bi zapisali, da bo Slovenija, če bo situacija nevzdržna, ustavila vstop beguncev v našo državo. Slovenija naj se torej ne bi odločala, komu podeliti azil in komu ne, temveč zanj nihče več ne bi mogel zaprositi. Zagovorniki takšne rešitve poudarjajo, da s tem ne bi bil kršen mednarodni pravni red, saj bo enaka ureditev veljala za vse begunce in torej ne bo diskriminatorna. Tisti, ki bi jim vendarle uspelo vstopiti v našo državo, pa naj bi bili vrnjeni v eno od prejšnjih varnih držav. Katere države so varne, je Slovenija že razglasila, lahko pa bi na seznam dodala še nove.
Slovenija se pri pripravi zakonskih sprememb očitno zgleduje po Avstriji, vendar pa naši viri trdijo, da v nasprotju z našo severno sosedo ne bo postavljala kvot (spomnimo, da se je Avstrija odločila, da bo letno sprejela največ 37.500 beguncev), temveč naj bi v zakon zapisala merila, kdaj lahko državni zbor ali v določenih primerih vlada ustavi prihod beguncev. Med temi merili naj bi bile odločitve sosednjih držav o tem, da beguncev ne bodo več sprejemale, ali recimo zapolnjene nastanitvene zmogljivosti pri nas. Slovenija se tudi na ravni EU upira zamisli o fiksnih migrantskih kvotah. Problematično se ji namreč zdi, da pri tem ni upoštevano, koliko beguncev je slovenska družba sploh pripravljena integrirati.
»Šlo bo zgolj za začasen ukrep, ki bo omejen s številnimi varovalkami,« zatrjuje eden od naših virov. In dodaja, da takšna rešitev v največji vladni stranki uživa popolno podporo. Na vprašanje, ali uživa tudi podporo pravosodnega ministrstva oziroma ministra Gorana Klemenčiča, ki je spomladi odločno nasprotoval prvemu poskusu zaostrovanja azilne zakonodaje, pa smo slišali odgovor: »Klemenčič ni SMC«.
Bo poskus zavračanja beguncev spet protipraven?
Vendar nam tudi nekateri vidni predstavniki SMC zagotavljajo, da spremembe zakona o tujcih ne bodo mogle skozi parlamentarni postopek, če ne bodo skladne z mednarodnim pravom in slovensko ustavo. Očitno pa imata pri njihovem sprejemanju možnosti, da se zakonodaja glede migracij zaostri, pomembno vlogo tudi pritisk radikalne desnice, ki skuša begunce prikazati predvsem kot teroriste, pa tudi protibegunsko razpoloženje v javnosti. »Če tega ne bomo storili, nas bo desnica požrla in levice v Sloveniji tako rekoč ne bo več. Je pa treba v spremembo zakonodaje vključiti vse potrebne varovalke, da ne bo možnosti zlorab,« nam je dejal eden vidnih članov SMC. Ta sicer pričakuje, da bo SDS tudi spremembe zakona o tujcih, ki jih pripravljajo, ocenila kot nezadostne ali celo kot povsem neučinkovite, del levice pa se bo nedvomno zatekel k zbiranju podpisov za referendum.
V predlogu zakona o tujcih, ki je objavljen, sicer ni mogoče najti napovedanih zaostritev. Na področju begunstva je poglavitna zaostritev pri pravici do združevanja družin. Omejitve bi bile časovne in finančne, po mnenju nevladnih organizacij pa so pogoji tako ostri, da bi jih bilo praktično nemogoče izpolniti.
Meta Roglič, Uroš Škerl Kramberger
