Slovenija in druge države bodeče žice na meje niso postavile kar tako. Ukrepanje držav na begunski poti v Evropo je že daljši čas dajalo slutiti, kakšen je njihov namen: migrante odvrniti od misli, da bi iskali zaščito v Evropi. »Namen naših predlogov je dodatno znižati številke in tako poslati močan signal morebitnim migrantom.« Tako odkrito je včeraj na zasedanju notranjih ministrov EU v Amsterdamu govorila slovenska notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar.
Odkrit je bil tudi zunanji minister Karl Erjavec, ki se je na Brdu pri Kranju udeležil konference ob zagonu strategije EU za alpsko makroregijo. Če bo Avstrija začela na meji zavračati prebežnike, bo enako ravnala tudi Slovenija, je napovedal. Erjavec se je s tem odzval na izjavo avstrijskega zunanjega ministra Sebastiana Kurza, ki je dejal, da bi se lahko hitro zgodilo, da bo Avstrija začela zavračati migrante. Do napovedi Avstrije je bil Erjavec sicer kritičen, a Slovenija naj bi sledila severni sosedi.
Govorili o nevarnostih
Evropski politiki, ki jim trenutno predsedujejo Nizozemci, so si besede razdelili glede na nove pristojnosti. Nacionalni politiki so govorili o terorizmu in nevarnostih, predstavnik evropske komisije, komisar za migracije, notranje zadeve in državljanstvo, Grk Dimitris Avramopulos, pa o pomanjkanju solidarnosti znotraj Evrope in z begunci. »Septembra lani so bile sprejete pomembne odločitve, ki so odražale solidarnost in odgovornost. Toda le nekaj mesecev kasneje imamo v Evropi vse več nadzora na notranjih mejah, vprašljive zakonske rešitve v zvezi s prosilci za azil oziroma begunci, manj solidarnosti, manj odgovornosti in več individualnih in nekoordiniranih odločitev,« je dejal.
Slovenska ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je bila z včerajšnjim sestankom notranjih ministrov EU srednje zadovoljna. »Žal dogovora o vseh ukrepih nismo dosegli, kar pa niti ni bilo pričakovano,« je dejala. »Nekatere države članice še vedno vztrajajo pri iskanju evropske rešitve, zlasti v sodelovanju s Turčijo. Predlog, ki ga je podala Slovenija, glede skupnih kriterijev za sprejem oziroma zavrnitev oseb na meji, je element, ki ga bosta preučila predsedstvo in komisija. Nemčija je namreč poudarila, da kriterij vložitve prošnje za mednarodno zaščito v Nemčiji zanjo ni sprejemljiv in ne more biti edini kriterij,« je ministrica povedala po sestanku.
Legalna ilegalnost?
Na popoldanski tiskovni konferenci sta sklepe sestanka poleg komisarja Avramopulosa predstavila nizozemska politika. Minister za varnost in pravosodje Ard van der Steur je govoril o terorizmu in izmenjavi informacij. Do julija letos naj bi vzpostavili sistem za izmenjavo podatkov o tujih borcih. Njegov državni sekretar Klaas Dijkhof pa je dejal, da je v letu 2015 več kot milijon migrantov v EU vstopilo ilegalno – čeprav je bila pot migrantov vsem znana, vidna in pod nadzorom policije, v zadnjih mesecih pa je bil transport celo natančno koordiniran, migranti (vključno z dvema ali tremi teroristi) so bili registrirani na vsaki meji, vozile so jih države same in jim za to celo zaračunavale. Dikhof je še povedal, da so se ministri dogovorili o ukrepih za vračanje beguncev ter da se bodo ukrepi na meji podaljševali. »Države članice so evropsko komisijo povabile, naj omogoči trajnejše ohranjanje ukrepov,« je dejal. Gre za možnost sprožitve 26. člena schengenskega zakonika, ki namesto šestih mesecev omogoča do dveletno uvedbo nadzora v schengenskem območju.
Drugačno stališče je imel komisar za migracije iz Grčije Dimitris Avramopulos. »Schengen je največji dosežek Evropske unije. Moramo ga varovati,« je dejal. Če države članice ne bodo sprejele svojega dela odgovornosti, po njegovem mnenju ne bo mogoče rešiti krize. »Edina mogoča rešitev je evropska rešitev. Potrebujemo več sprejemnih centrov v Grčiji in na balkanski poti. Treba pa je vrniti ljudi, ki nimajo pravice ostati, in okrepiti nadzor na zunanjih mejah,« je bil odločen.
Balkan s svojim sestankom
Ob robu amsterdamskega zasedanja so se sestali tudi notranji ministri držav na balkanski migracijski poti. Sestanka se je med drugimi udeležil srbski minister Vulin, pristojen za trenutno situacijo na področju migracij, predstavnica Makedonije se je pridružila po telefonski zvezi, novega hrvaškega ministra pa ni bilo. Slovenska ministrica je na sestanku predstavila vsebino pisma, ki ga je prejšnji teden predsedniku evropske komisije in predsednikom vlad držav ob migracijski poti poslal predsednik slovenske vlade Miro Cerar. »Predlagala je zelo konkretne sklepe, ki bi lahko občutno vplivali na obseg migrantskega toka skozi države na zahodnobalkanski poti. Med njimi sta najpomembnejši določitev skupnih pogojev za sprejem, ki bi veljali na vseh mejah, in konkretna pomoč Makedoniji, s čimer bi lahko še dodatno omejili vstop migrantov na to pot,« so sporočili iz slovenskega notranjega ministrstva.
