Vse več, zdaj že vsaj 8000 migrantov, od tega 800 mladoletnih brez staršev, se gnete v taborišču pri Calaisu na severu Francije, od koder se jih veliko poskuša prebiti do Anglije, kjer je lahko najti delo. Vse več pa je takih, ki prosijo za azil v Franciji, saj naj bi bilo v Calaisu, kjer deluje tudi veliko nevladnih organizacij za migrante, lažje dobiti azil kot kjer koli drugje v Franciji.
Razmere v taborišču so čedalje hujše, ker je vlada v zadnjem letu površino zmanjšala na pol, število migrantov pa se je skoraj podvojilo. Napetosti so hude zlasti med Sudanci in Afganistanci.
40.000 granat s solzivcem
Migranti v skupinah, tudi po več sto, pogosto napadejo in blokirajo avtocesto proti Angliji. Na teden se okoli dvestotim uspe skriti v tovornjake ali plovila in se tako prebiti v Anglijo. Migranti so zdaj tudi zato agresivnejši, ker med njimi ni več toliko izobraženih iz Sirije in Iraka. V zadnjih 10 mesecih so policisti proti migrantom v Calaisu izstrelili 40.000 granat s solzivcem! Tako tudi prebivalcem Calaisa ni lahko. Trgovci iz mesta na primer vse težje konkurirajo prodaji na črno v taborišču. Za danes domačini v znak protesta pripravljajo blokado avtoceste.
Notranji minister Bernard Cazeneuve je sicer napovedal zaprtje taborišča, ni pa povedal kdaj. Najprej naj bi se v skladu s schengnom pogodil z Rimom in Berlinom o vrnitvi migrantov, ki so prišli iz Italije in Nemčije. Francoske oblasti že od lani prebežnike v Calaisu prepričujejo, naj se preselijo v enega od več sto centrov za migrante v Franciji. A ti centri imajo majhne kapacitete in poleti so se povsem napolnili. V Franciji namreč narašča število prošenj za azil, ki že presega število 70.000. Menda namerava ta problem francoska vlada pred volitvami reševati tako, da bo iz vsakega od teh sto centrov za migrante naredila nov Calais.
Britanska vlada pa noče sprejeti niti 800 mladoletnih prebežnikov iz Calaisa, ki imajo na otoku sorodnike. V Londonu se očitno še bolj kot v Parizu bojijo, da bi kaka njihova plemenita gesta v zvezi z migranti, ki imajo skoraj vsi mobitele, povečala njihov naval.
Sarkozy bi razveljavil lasten sporazum
Calais postaja glavna tema predsedniške kampanje v Franciji. Mnogi kandidati se sprašujejo, zakaj bi po britanskem referendumu Francozi še vedno skrbeli za to, da migranti ne bi šli v Veliko Britanijo. Leta 2003 je Nicolas Sarkozy kot notranji minister podpisal sporazum z Londonom, da se bo meja nadzorovala na francoski strani Rokavskega preliva, zato so tedaj Britanci iz Francije sprejeli nekaj tisoč beguncev. Zdaj je predsedniški kandidat Sarkozy najglasnejši z zahtevo, da je treba sporazum razveljaviti, ker Francija »ne more več skrbeti za tiste, ki bi radi prišli v Anglijo«.
Predsednik François Hollande pa pravi, da sporazuma ne bo razveljavil, ker dobi Francija zanj od Velike Britanije denar, a za bregom ima še nekaj drugega. Britanci vztrajajo pri sporazumu iz leta 2003, saj bi v primeru, da bi prebežnike ustavljali šele na britanski strani Rokavskega preliva, številnim uspelo priti na otok, kar bi privabilo sto tisoče Afričanov in Azijcev. Hollande je torej tudi zato zadovoljen s sporazumom iz leta 2003, ker bi bilo, če bi bila meja v Angliji, v Calaisu še veliko več migrantov na poti na otok.
Na neki način Britanija s tem, ko prelaga odgovornost na Francijo, počne z njo nekaj podobnega, kar dela EU s Turčijo, ki tudi dobi denar, in kar počne Pariz z Rimom, saj je tudi na italijanski strani meje taborišče migrantov. Toliko o dolgoročni skupni evropski migracijski politiki!
