Z Dnevnikom na izlet: Rogaška Slatina – vsega je kriv Pegaz

Kava na terasi

Možnosti za sprehod je v Rogaški Slatini precej in kar nekaj jih naš prijazni vodnik tudi opiše, vendar… Z Nanijem na sprehod po Rogaški?! Misija nemogoče. Vsakih pet metrov pride nasproti ali pa naju prehiti nekdo, ki našega vodnika pozna, ga pozdravi, mu zastavi drobno vprašanje, ki zahteva daljši odgovor, mu prišepne kakšno novico…

Zato je seveda naslednje vprašanje, kje najraje popije jutranjo kavico. »Pitje kave ni preprosto opravilo; gre najprej za dejstvo, da je kavo treba znati skuhati, potem pa je tu še precej drugih pogojev, ki odločajo o tem, kje bom zjutraj spil kavo: kakšno je okolje, so stoli udobni, je terasa lepa in takšna, da mi lahko pogled drsi po Rogaški in pa – mogoče zame najpomembnejše – se tu zbirajo moji prijatelji, kolegi, s katerimi ob jutranji kavici malo počvekamo in z dobro voljo pospremimo jutro v prijazen dan. Že nekaj let vse te pogoje izpolnjuje lokal pri stari pošti, lokal Central cafe s svojo izjemno teraso. Pred tem, mislim, da je bilo to pred šestimi leti, smo se zbirali v kavarni Attems.«

Na sprehod do sv. Ane

Naročiva kavo, se udobno namestiva za mizico na terasi in se pogovarjava o rekreaciji v Rogaški. Ja, v Rogaško Slatino se je včasih prišlo s plesnimi čevlji, danes pa je ne glede na starost vedno več rekreativcev, ki sleherni prosti trenutek izkoristijo za ukvarjanje s športom. Poleg plavanja, za kar je v Rogaški veliko možnosti, so tu še hoja, tek in kolesarjenje. »Naj začnem s sprehodi. Prav za vse je skorajda nujno, da gredo na sprehod po Rogaški Slatini, po lepo urejenih parkih in do kapelice sv. Ane,« poudari Nani, se za trenutek zamisli in zelo hitro doda: »Poleg kave je treba tu vsekakor naročiti kremno rezino. Vem, ja, Bled pa tako naprej, ampak tudi tu so kremšnite izjemne. Res. Častna.«

Kapelica sv. Ane. Malokdo še ve, da so to kapelico iz leta 1904 dve desetletji kasneje preuredili po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. Sv. Ana sicer ponazarja svetovljanski odnos do zdravja in je že zaradi tega postala simbol zdravilišča – na dan sv. Ane namreč Rogaška Slatina praznuje občinski praznik. »Pot je prijetna in urejena ter primerna tudi za invalide,« pove Nani.

Tudi sprehod na Janino je med lažjimi sprehodi. Po več kot dva kilometra zanimivem pešačenju mimo gozdnega vrelca in palčkove hišice boste prispeli do razglednega stolpa, Janine, ki je na 362 metrih nadmorske višine – Rogaška je na 228 metrih. Poleg osmih urejenih, bolj ali manj težavnih poti je tu še posrečena Polžkova pot, ki vas bo peljala po označbah karte Rogaške Slatine na bližnje hribe. Za vse rekreativne odvisnike je seveda sestavni del prostega časa tudi kolo. Rogaška vam ponuja 15 različnih kolesarskih poti z od 8,5 do več kot 60 kilometrov dolgimi progami. Mogoče velja omeniti zanimivo vožnjo po kostrivniški kolesarski poti, ki poteka skozi občini Rogaška Slatina in Rogatec ter povezuje sosednjo državo Hrvaško, lahko pa izbirate med štirimi različnimi trasami.

Čarobne mavrice v kristalnih čipkah

Steklarna Rogaška ni od včeraj, znanje črpajo iz skoraj 350-letne tradicije območij Trebuše, Pohorja in Kozjanskega, kjer so bile tako imenovane gozdne steklarne ali glažute. V 18. in 19. stoletju je na Štajerskem delovalo od 14 do 17 talilnic stekla, žal pa je v drugi polovici 19. stoletja uporaba premoga kot kuriva pri taljenju stekla povzročila postopno ugašanje talilnih peči v tradicionalnih glažutah. Zato je prišlo do združevanja preostanka takratne steklarske industrije in tako je Viljem Abel leta 1926 zgradil steklarno pri Svetem Križu, današnjo Steklarno Rogaška. »Današnji vpliv sodobnih tehnologij proizvodnje in oblikovanja kristalnih izdelkov narekuje svoje, vendar z vsem spoštovanjem še vedno negujejo ročno proizvodnjo kristala in tradicijo steklarskih veščin. Svetujem vodeno turistično pot, sprehod skozi zgodovina garanja in umetnosti,« predlaga Nani Poljanec.

»To je vsekakor treba videti,« je bil napol ukaz, ko je beseda nanesla na paviljon kaktej. »V Rogaški Slatini je Zvonko Čoh zbiral in sestavljal zbirko več kot 40 let in je danes ena najbogatejših evropskih zbirk. Občina je zbirko odkupila in je zdaj na ogled – več kot 7000 kaktusov različne starosti. Paviljon je v Cerovcu, še naprej od hotela Aleksander.« Pazite, ker ni vsak dan odprto za obiskovalce, vstopnina pa je 2 evra.

Plečnik in Anin dvor

Pod hotelom Aleksander stojita dva Plečnikova betonska kandelabra na levi in desni strani doprsnega kipa Ferdinanda Attemsa. Sta nekaj posebnega, saj so v merah za višino in širino skrite Plečnikove gematrične ideje, kot jih je sam imenoval. »Če človek projektira kakšno stavbo, bi moral v njej najti tako idejo, da bi se tresel pred njo.« Skrivnost je razrešena: sporočila v gematričnih številih so biblijski in evangelijski citati v slovenščini in latinščini (gematrija je nadomeščanje števil za črke hebrejske abecede).

V Anin dvor ne bi nikoli vstopil, saj ne bi nikoli pomislil, da je to poslopje, v katerem je muzej. Nikjer tudi ne piše, da je v tej prav posebni zgradbi muzej. Škoda. Ker so v muzeju izjemne zbirke. Tam je med drugim razstavljen del življenjskega poslanstva in energije Nanija Poljanca, ki je od nekdaj nekaj zbiral. Ko je postavil vse to, kar je zbiral, na kup, se je nabralo za izjemno lepo zbirko vsega o Rogaški Slatini, njenih ljudeh in njeni vodi. Nabralo se je še ogromno drugega – recimo za razstavni prostor z eno najpopolnejših zbirk o dinastiji Karađorđević, ki je bila svojčas kar reden gost v Rogaški Slatini. V tretji muzejski sobi pa je zbirka podpisov slavnih oseb Slovenije, Balkana, Evrope in sveta – glede na starost se boste vrnili v čas, ki še živi v vašem spominu in ki so ga sooblikovali ljudje, katerih podpisi so na stenah: športniki, filmski igralci, politiki, umetniki… Na vprašanje, kaj dela zdaj, je odgovor seveda popolnoma jasen: »Zbiram…«