»Je čas počitnic in obišče nas zelo veliko družin z otroki iz Slovenije in tujine. Zato jim najprej priporočam obisk Dežele pravljic in domišljije,« je začela svojo predstavitev izrazito turističnega kraja Podčetrtek z atraktivnimi Termami Olimia Mojca Bračun v tamkajšnjem turističnoinformativnem centru (TIC), ko smo jo vprašali, kaj vse naj obiščemo v Podčetrtku. Mojca, ki je sicer še srednješolka in v TIC opravlja počitniško delo, je po naši oceni svojo nalogo opravila z odliko! Ker je pokazala izredno poznavanje tako Podčetrtka kot njegove okolice s Podsredo, Bistrico ob Sotli na Bizeljskem in knežjega mesta ob Savinji, Celja, do katerega se turisti iz Podčetrtka lahko peljejo tudi z muzejskim vlakom. In kdaj je vlak prvič pripeljal v Podčetrtek? Niti to vprašanje ni pretežko za Mojco: »Leta 1958.«
Okrogli obiskovalci dobri za pečenko
Najprej smo jo torej mahnili v Deželo pravljic in domišljije in že pri prvi koči pri čarovnici srečali turiste z Nizozemskega, iz Avstrije, s Hrvaškega in iz Slovenije. Presenečenje in čudenje otrok je bilo neverjetno! »Popeljal vas bom v svet pravljic, v naši deželi boste srečali junake iz slovenske in tuje književnosti, tudi Kekca, Martina Krpana, Sneguljčico, Piko Nogavičko. Pa tudi kakšnega hudobneža, recimo Bedanca. A najprej vam povem, kako se je rodila naša dežela. Bilo je pred pol stoletja, ko si je moj ded Jože Brilej, ki je bil učitelj in ravnatelj šole v Podčetrtku, tu ob potoku naredil leseno hišico za vikend. Mimogrede, pouk so imeli v Podčetrtku že daljnega leta 1790. In sta neko noč po vaški veselici mimo prišla Francek in njegova žena Micka. Bilo je temno, luna ni svetila, veje dreves so se zibale v vetru, potok je šumel. Pa je Micka nenadoma zavpila: 'Francek, glej čarovnici, kako plešeta!' Od takrat naprej je še veliko domačinov videlo čarovnice, tudi ob zori, ko so se umivale v potoku. Ko pa so začeli v toplice, takrat še Atomske, danes Terme Olimie, prihajati turisti od blizu in daleč, moj ded na vikendu ni več imel miru. In se je domislil, da prav tu naredi deželo čarovnic,« pripoveduje Goran Kneževič, Brilejev vnuk, in pri tem mu pomaga Brilejev pravnuk, enajstletni Lovro. Obiskovalci se kar ne morejo odločiti, kaj jih v deželi bolj pritegne – galerija spominkov s potovanj z vsega sveta, ki jih je sam zbral ali dobil v dar Jože Brilej, naravni mali muzej, v katerem je predstavljeno življenje družine Korenčkovih pred sto leti, kjer Korenčkov dedek Miha razteguje frajtonarico in muzika odmeva po deželi, prijazna čarovnica Genovefa, ki vsakemu obiskovalcu pričara srečo, ali čarovnica Čiribura, ki je v peči ravnokar zakurila in hoče lepo okrogle obiskovalce za pečenko, mišičaste za golaž, suhe kot trska za juho in diabetike za kompot. Ali pa pot v raj in branje izrekov modrih mož, kot je tista Ježkova: »Lahko bi bil pameten, pa nisem tako neumen!« In ne gre pozabiti, kot ob prihodu opozori Goran, da obisk dežele pravljic ni priporočljiv slepim z zdravimi očmi, kroničnim pesimistom in ljudem, ki ne uživajo v naravi in ne verjamejo v pravljice. Tudi vstopnina je za vse enaka, pa naj bodo suhi ali debeli, veliki ali majhni. »Če pa mož nosi ženo po naši deželi, mu ni treba plačati vstopnine,« še pove Goran. Dežela je odprta vsak dan, iz Term Olimia vozi celo vlakec do čarovnic, za 31. oktobra pa že pripravljajo mednarodni kongres čarovnic, udeležile se ga bodo z vseh dežel sveta. So se že prijavile!
S čaji menihov nad tegobe
Iz dežele pravljic jo je najbolje mahniti do samostana Olimje z grajskim stolpom, v katerem imajo slovito domačo lekarno – tretjo najstarejšo na svetu (za Parizom in Dubrovnikom). In v baročno cerkev s freskami pavlinskega meniha Ivana Rangerja, vodilnega baročnega slikarja srednje Evrope. Pavlinski menihi imajo še danes vrt z več kot dvesto vrstami zdravilnih zelišč, iz katerih pripravljajo čaje, tinkture in mazila proti tegobam in nadlogam. Je pa priporočljivo priti pred 12. uro ali po 13. uri, saj imajo v vmesnem času menihi kosilo in se ne pustijo motiti!
»Podčetrtek z Olimjem slovi kot eden najbolj urejenih, čistih in gostoljubnih krajev v Sloveniji, lani je osvojil drugo mesto v akciji Turistične zveze Slovenije Moja dežela – lepa in gostoljubna, še prej je Olimje osvojilo prvo mesto med izletniškimi kraji, leta 2013 je Podčetrtek zmagal v evropskem tekmovanju Entente Florale, še prej je evropsko komisijo prepričalo Olimje, ki je prav tako osvojilo zlato priznanje,« našteva Mojca Bračun. In predlaga obisk Kozjanskega parka, ki je zavarovano območje narave. Obsega 206 kvadratnih kilometrov, s celo paleto naravnih in kulturnih znamenitosti, geološko učno potjo na bližnjo Rudnico in v Virštanj (dolga 10 kilometrov) ter dolino adrenalina v Vonarskem gozdu. Najbolje jo je mahniti s kolesom, seveda mimo najdaljšega drevoreda hrušk v Evropi, saj iz Podčetrtka vodijo urejene kolesarske poti daleč v vse smeri. Kolo si lahko izposodite v hotelu Breza v Termah Olimie. »Sploh je obisk Term Olimia in termalnega parka Aqualuna z več kot 70 vodnimi zanimivostmi in več kot sto afriškimi živalmi naravnih velikosti obvezen! Od hotela Sotelie, ki je prenovljen in ima celo luksuzne sobe s savno in džakuzijem, in hotela Breza z antialergijskimi sobami z ionizatorji zraka ter solnimi lučkami je Aqualuna oddaljena le 800 metrov. najbolje, da se kar sprehodite,« svetuje Mojca. In še, da naj se povzpnemo na Jelenov greben, »kjer vas bodo ob vsakem času najprej pozdravili jeleni in mufloni«. Kje pa naj obedujemo? V gostišču Haler, kjer varijo tudi svoje pivo. Ali v rustikalno opremljenem gostišču Amon, kjer pripravljajo jedi po starih domačih receptih in slovijo daleč naokrog po imenitnih domačih paštetah, juhi prežganki in v krušni peči pečeni rački, divjačini in kokoši iz domače vzreje. »Da, gostišče Amon je za gurmane in ljubitelje imenitnih vin, njihovo najbolj znano in zaščiteno pa je rdeči fragamay,« pove Mojca. In ne pozabi, da je na Amonovem posestvu igrišče za golf z devetimi igralnimi polji ter vadiščem, »v popolni harmoniji z naravo, ki je za golfiste pravi izziv, kar privablja vse več igralcev iz tujine«.
Kisla štajerska juha razstruplja
Za konec dneva nam Mojca priporoča obisk bližnjega Virštanja, kjer je prav ta dan prireditev Virštanjska noč s tekmovanjem kuhanja štajerske kisle juhe v kotlu. »Prišla bo tudi Nuša Derenda,« nam še pomežikne. V Podčetrtku in okolici imajo čez poletje vrsto prireditev, naslednje kulinarično tekmovanje, in to državno, na katerem se bodo pomerile kmetice v kuhanju bučne juhe, pa bo že 7. avgusta. In kdo je skuhal najboljšo kislo juho po oceni strokovne komisije z Marijo Merljak na čelu? Ekipa Misionarji iz Podčetrtka in članice društva kmetic Ajda Šmarje pri Jelšah. »Ocenjevali smo tudi videz delovnega mesta, torej okrasitev, ne samo jed. Takšno tekmovanje je lep primer, kako lahko predstavimo tradicionalne jedi iz preteklosti. Kisla juha je iz zdravih sestavin, svinjski parklji prispevajo k utrjevanju vezivnih tkiv v našem telesu. Krompir, korenje, zelena in zelišča skupaj z vinom pa izboljšajo gibljivost udov in pomagajo razstrupiti telo, uravnavati kislost in preprečevati bolečine v sklepih,« je jedcem povedala Marija Merljak. Kajpak je bila po njeni razlagi kisla štajerska juha še boljša!
