Kitajska je največji svetovni onesnaževalec in je odgovorna za okoli četrtino vseh izpustov, ZDA pa so drugi največji onesnaževalec na svetu, odgovorne za okoli 15 odstotkov vseh svetovnih emisij. In ravno zaradi tega bi ratifikacija sporazuma teh dveh držav lahko pomenila velik korak k njegovi uveljavitvi.
»Pariški sporazum se bo sčasoma izkazal za odločilni trenutek za naš planet, za trenutek, ko smo se dokončno odločili, da ga rešimo,« je poudaril Obama. »Kjer je volj, kjer je vizija, in kjer so države kot Kitajska in ZDA, ki so pripravljene voditi ostale, je še vedno možno ustvariti svet, ki je bolj varen in svoboden,« je izpostavil Obama in s tem pristopom skušal za seboj pustiti »zeleno zapuščino« ob koncu predsedniškega mandata. »Naš odziv na podnebne spremembe se bo pokazal na prihodnosti ljudi in človeštva nasploh,« je bil jasen Jinping.
Strokovnjaki so prepričani, da se piše zgodovina. »Ti dve državi nista na tem področju še nikoli prej tako tesno sodelovali. Gre za zgodovinsko partnerstvo na področju podnebnih sprememb, to bo pa tudi zagotovo ena od ključnih Obamovih dediščin,« je povedal David Waskow, direktor inštituta World Resources.
Novo obdobje v globalnem odzivu na podnebne spremembe
»Rada bi se zahvalila Kitajski in ZDA za ratifikacijo tega prelomnega dogovora - dogovora, od katerega je odvisna možnost za trajnostno prihodnost za vse narode in vse ljudi. Prej kot bo pariški sporazum ratificiran in se bo v celoti začel izvajati, bolj gotova bo ta prihodnost,« je v izjavi zapisala izvršna sekretarka Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC) Patricia Espinosa.
»Svet ima končno dogovor, katerega uradni podpisnici sta tako Kitajska kot ZDA. To kaže na novo obdobje v globalnem odzivu na podnebne spremembe. Obe državi morata sedaj okrepiti in pospešiti svoje napore za oblikovanje prihodnosti, ki se bo izognila najhujšim učinkom podnebnih sprememb,« je zapisala vodja Greenpeace International Jennifer Morgan.
»Ko je leto 2016 na poti k temu, da bo najtoplejše leto v zgodovini, je opomnik, da imamo na voljo zelo malo dragocenega časa za ukrepanje, da bi zagotovili, da bo dvig globalne temperature precej pod dvema stopnjama Celzija,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Pascal Canfin iz WWF.
Sporazum podpisalo 175 držav
Podnebni sporazum, ki je bil sprejet konec lanskega leta v Parizu, aprila pa ga je na sedežu ZN podpisalo 175 držav, bo začel veljati, ko ga bo ratificiralo ali kako drugače doma potrdilo 55 držav, ki predstavljajo 55 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov (Kitajska in ZDA sta skupno odgovorni za okoli 38 odstotkov izpustov). Sporazum določa omejitev dviga globalne temperature za največ dve stopinji Celzija do konca stoletja, z željo približati se 1,5 stopinje. Učinkovati naj bi začel leta 2020.
Med podpisnicami je tudi Slovenija. Ministri za okolje EU so se junija zavzeli za čimprejšnjo ratifikacijo sporazuma. Slovenija bi lahko ratifikacijski postopek začela takoj, ko bo sporazum potrjen v Evropskem parlamentu, kar je pričakovati do konca leta, je takrat povedala ministrica za okolje Irena Majcen.
