Čeprav je minuli konec tedna mednarodni podnebni dogovor sprejela tudi Slovenija, se pogajanja o prispevku naše države še niso zares začela. Slovenija je kot članica EU obljubila, da bo izpuste toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjšala za 40 odstotkov (glede na leto 1990), iz obnovljivih virov pa zagotovila najmanj 27 odstotkov energije. A gre za nadnacionalni evropski zavezi. Koliko bo k njuni uresničitvi prispevala Slovenija, bodo odločili prihodnje leto.
Takrat bodo stekli pogovori med državami EU o konkretni delitvi bremena. Slovenski premier Miro Cerar je po koncu pariške podnebne konference sicer ponovil, da se naša država zavzema za okoljevarstveno trajnost, a je že jasno, da bo skušala vlada slovenski prispevek k znižanju emisij toplogrednih plinov čim bolj omejiti z uveljavljanjem posebnih odpustkov. Do njih naj bi bili upravičeni zaradi tranzitnega prometa čez državo, ki da »ni naš«, in zaradi izredno obsežnih gozdov, ki srkajo ogljikov dioksid in ga vežejo nase ter tako prispevajo k njegovemu zmanjševanju v ozračju.
Prometna uganka
Pri zniževanju izpustov bo imela Slovenija največ težav prav zaradi prometa, saj ta proizvede približno tretjino vseh emisij v državi, številke pa skokovito naraščajo. Vlada želi povečevanje obrzdati in ga do leta 2030 spraviti na največ 18 odstotkov glede na leto 2005, a za zdaj konkretnejših ukrepov še ni izvedla.
Drugo tretjino izpustov zakrivi energetika, okoljevarstvenike pa skrbi predvsem šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6). Ta bo še najmanj štiri desetletja vsako leto proizvedel kar polovico trenutnih izpustov v energetiki, dobro šestino vseh v državi. Ti sicer ne bodo všteti v nacionalno vsoto emisij, ki jih bo morala Slovenija zmanjševati, saj so veliki onesnaževalci že vključeni v posebno evropsko shemo ETS. A v trajnostni koncept TEŠ 6 ne sodi.
Slovensko podnebno ukrepanje je vprašljivo še zaradi nekaterih drugih vladnih politik. Barbara Kvac iz okoljevarstvene organizacije Focus izpostavlja vladno podporo črpanju zemeljskega plina v Petišovcih z uporabo sporne metode hidravličnega drobljenja. Opozarja tudi na stomilijonske subvencije, ki jih Slovenija namenja premogu in plinu. Po ocenah OECD je leta 2013 zanje porabila 2,27 odstotka BDP.
Več denarja za šibkejše
Podpora fosilnim gorivom se ne ustavi na slovenskih mejah, temveč država fosilne tehnologije tudi izvaža kot uradno razvojno pomoč. Pooblaščeni Center za mednarodno sodelovanje in razvoj namreč podpira projekte slovenskih podjetij, ki bodo prispevali k nadaljnjemu izkoriščanju fosilnih goriv, predvsem premoga, v Bosni in Hercegovini, Črni gori, Makedoniji in Turčiji, poudarja Kvacova. Vlada je tik pred pariško konferenco sprejela zavezo o okrepitvi denarnega sklada za podnebno ukrepanje držav v razvoju. Letos je za to predvidela približno 2,5 milijona evrov, od prihodnjega leta naprej pa še dvakrat več.
