Odnosi med Nemčijo in Turčijo se zaostrujejo. Potem ko je nemško ustavno sodišče prepovedalo neposreden prenos govora turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana na demonstracijah njegovih podpornikov v Kölnu ta konec tedna, je Turčija na zagovor poklicala odposlanca v Ankari.
Köln je v nedeljo dihal v barvah turških zastav. Na demonstracijah so se zbrali podporniki Erdogana in vzklikali »Alah je velik«, nato pa prepevali nemško himno. Med 30.000 in 40.000 podpornikov Erdoganovega režima se je veselilo napovedanega nastopa predsednika v neposrednem prenosu iz Turčije na velikem platnu, a je nemško ustavno sodišče prenos prepovedalo. Namesto nagovora v živo so se demonstranti morali zadovoljiti z branjem predsednikove izjave, v kateri se jim je slednji zahvalil za podporo in jim dejal, da Turčija nikoli pred neuspelim vojaškim udarom ni bila tako močna kot danes. Turške oblasti je prepoved tako razjezila, da so včeraj na zagovor poklicali odposlanca v Ankari, ki nadomešča veleposlanika Martina Erdmanna, ki je na dopustu.
Očitki o dvojni morali
Z vrhov turške politike so se na Nemčijo vsuli očitki, da krati pravico Turkom demonstrirati, da je bila odločitev sramotna in da imajo v Berlinu dvojno moralo, ko Turčiji pridigajo o demokraciji, sami pa Turkom kratijo pravice. Predstavnik za stike z javnostmi turškega predsednika Ibrahim Kalin je v sporočilu za javnost zapisal, da je bila prepoved prenosa govora turškega predsednika nesprejemljiva. Dejal je, da Nemčija krši pravico do svobodnega izražanja mnenj, še posebno ker je šlo za demonstracije v podporo »demokraciji, svobodi in vladavini prava«. Prepričan je, da je bil razlog za prepoved prenosa v živo politične in ne pravne narave, in Nemčijo pozval, naj pojasni pravo ozadje. Ironije v izjavi Kalina ne manjka, glede na to, da turški predsednik Erdogan že vse od neuspelega vojaškega udara pospešeno obračunava z vsemi, za katere je ocenil, da bi mu lahko škodovali, vključno z novinarji iz nerežimskih medijev, akademiki, sodniki itd. Turške oblasti so pred časom od Nemčije zahtevale, naj jim izroči vse domnevne pripadnike v ZDA živečega pridigarja Fethullaha Gülena, ki ga Erdogan sumi, da je organiziral udar. Kanclerka Angela Merkel je takrat dejala, da zahteve ne morejo kar tako izpolniti.
Turški predsednik se v odnosih z EU čuti vse bolj močnega. Turčija je včeraj tako EU zagrozila, da bo odstopila od dogovora o izmenjavi beguncev, če Unija do oktobra ne bo odpravila vizuma za turške državljane. V evropski komisiji vizumov doslej niso odpravili, saj Ankara ni izpolnila enega ključnih pogojev za to, in sicer spremembe protiteroristične zakonodaje, ki oblastem omogoča, da med drugim zapira novinarje in akademike. Nemški gospodarski minister Sigmar Gabriel iz vrst SPD je dejal, da si Nemčija in EU ne smeta dovoliti, da bi ju Turčija izsiljevala in da je odprava vizumov v celoti odvisna od Turčije oziroma tega, ali je pripravljena izpolnjevati v EU sprejete standarde ali ne. Erdogana je še obtožil, da skuša doseči absolutistično oblast in da se država z željo po ponovni uvedbi smrtne kazni tako močno oddaljuje od Evrope, da bodo nazadnje pristopna pogajanja postala povsem odvečna.
Odnosi med državama so vse bolj napeti od junija, ko so nemški poslanci sprejeli resolucijo o turškem genocidu nad Armenci. Poslanci turškega rodu, ki sedijo v nemškem zveznem parlamentu in so glasovali za resolucijo, so bili takrat tarča številnih groženj. Že pred tem je olja na ogenj prilil satirični video, v katerem Jan Böhmermann Erdogana s precej žaljivkami skuša podučiti o tem, kaj je to politična satira.
