Število aretiranih, suspendiranih in odpuščenih vojakov, sodnikov, učiteljev, rektorjev, policistov, novinarjev, uslužbencev na zunanjem ministrstvu in zaposlenih v turški letalski družbi Turkish Airlines še kar narašča. Vodja opozicijske republikanske stranke Kemal Kilicdaroglu, ki se je z drugimi vodji opozicijskih strank takoj po poskusu vojaškega puča izrekel za ohranitev demokracije in proti novim državnim udarom, sedaj svari pred »lovom na čarovnice«. Poročila človekoljubnih organizacij, ki spremljajo dogajanje v Turčiji, se berejo kot srhljivka vladajočega protiudara, pri katerem Erdogan krši tudi lastno ustavo.
Skoraj pol generalov je moralo iti
Čeprav ta prepoveduje zamrznitev izvajanja evropske konvencije o človekovih pravicah tudi v pogojih izrednih razmer – začasno bi Turčija lahko suspendirala zgolj določene dele konvencije – je Erdogan konvencijo kljub temu zamrznil. Dolgemu seznamu 15.000 pridržanih ljudi in 45.000 suspendiranih ali odpuščenih uslužbencev v javni upravi se je ta teden pridružilo še 40 priprtih novinarjev, za 89 pa je bila izdana tiralica. Vlada je tudi zaprla 131 medijev (časopisov, tednikov, radijskih in televizijskih postaj), ki naj bi bili blizu v izgnanstvu živečemu kleriku Fethullahu Gülenu, katerega izročitev zaradi domnevne vpletenosti v poskus vojaškega puča od ZDA zahteva Ankara. Vrata je moralo zapreti še 19 sindikatov, 35 zasebnih zdravstvenih ustanov, 1000 zasebnih šol in 15 univerz, zaradi česar se bo v državne šole moralo prepisati 138.000 učencev. Kar 44 odstotkov od 358 turških generalov v drugi najmočnejši vojski zavezništva Nato je bilo odpuščenih. Dodatnih večjih rošad na vrhu generalštaba med včeraj končanim zasedanjem visokega vojaškega sveta, ki odloča o upokojitvah in napredovanjih v vojski, ni bilo. Upokojili so še 48 generalov, 99 polkovnikov pa so povzdignili v generalski čin. Zunanji minister Mevlut Cavusoglu je po čistkah v vojski ocenil, da je ta sedaj bolje pripravljena za boj proti Islamski državi.
Na muhi vsi kritiki vlade
Toda tako obsežna čistka presega okvire legitimne preiskave in iskanja organizatorjev državnega udara. »Vlada mora raziskati okoliščine tega vojaškega puča in pripeljati odgovorne pod roko pravice. Prav tako drži, da obstaja grožnja nacionalni varnosti, zato morajo sprejeti ukrepe, da to preprečijo. Razglasitev izrednih razmer zato ne bi bila napačna. Težava pa tiči v tem, da so oblasti ukrepale precej širše od raziskave okoliščin puča. Zasledujejo vsakogar, ki ima povezave z Gülenovim gibanjem ali pa ga tega sumijo. To je nekaj zelo nevarnega. Gre za arbitrarno in diskriminacijsko početje, ki ne temelji na trdnih dokazih sodelovanja posameznikov pri kriminalnih dejanjih. Zakonodaja je torej kršena na več ravneh,« je v pogovoru za Dnevnik dejal Andrew Gardner, raziskovalec organizacije Amnesty International v Turčiji.
Te čistke se bodo po mnenju gostujoče profesorice na ljubljanski univerzi Hürcan Asli Aksoy nadaljevale do konca avgusta, potem se namreč ponovno začne šolsko leto. Asli-Aksoyjeva v nasprotju s številnimi kolegi ne živi v strahu, kaj bodo prinesli naslednji dnevi. Ker ni zaposlena v turškem javnem šolstvu, tudi ni dočakala telefonskega klica oblasti – tako kot številni drugi akademiki – da se mora vrniti v domovino. Nekaj njenih kolegov, ki so bili v Evropi, ni sledilo pozivu oblasti, naj se vrnejo domov. »Veliko ljudi je strah, da jih bodo odpustili, čeprav niso Gülenovi podporniki,« pripoveduje Asli-Aksoyjeva in dodaja, da je slika v Turčiji vendarle mešana. Veliko njenih do Erdogana kritičnih prijateljev iz zasebnih in javnih izobraževalnih ustanov je namreč šokiranih, kako razpredeno mrežo podpornikov je imel Gülen. Sedaj se vendarle bojijo, kako daleč bo v čistkah šel Erdogan.
Odvzem premoženja in mučenja
Prav na to opozarja tudi Gardner. »Vzpostavljeno je bil precejšnje ozračje strahu, kaj se bo zgodilo naprej in v katere družbe se bo čistka še razširila. Zagotovo ozračje strahu obstaja v javni upravi, pa tudi v zasebnem sektorju,« pravi Gardner. Turška vlada lahko naslednje tri mesece vlada s pomočjo dekretov, za katere ne potrebuje odobritve parlamenta.
Iz prvih dekretov je po ugotovitvah človekoljubnih organizacij razvidno, da ne vsebujejo pravnega varstva za oškodovance. Z zelo splošnim besediščem predvidevajo tudi možnost zasega zasebne lastnine Gülenovih podpornikov, pa naj bodo ti resnični ali zgolj namišljeni, opozarjajo v organizaciji Human Rights Watch. Vlada je tako že napovedala, da bo zasegla premoženje 3000 odpuščenim sodnikom, odvetnikom in državnim tožilcem. S prvimi dekreti je vlada tudi podaljšala možnost priprtja zaradi sumov terorizma s štirih na trideset dni. V organizaciji Amnesty International so že zaznali primere, da je med priprtjem osumljencev prišlo do fizičnih zlorab in celo posilstev. Aretirani so bili kar 48 ur v prisilni drži, odrekali so jih hrano, vodo in zdravstveno oskrbo. Predsednik Erdogan je včeraj zavrnil kritike, da se je čistke lotil preobsežno. »Namesto da bi države pohvalile Turčijo, kako ji je uspelo preprečiti puč, stojijo na strani pučistov,« je dejal.
