Turčija se že enajst let pogaja o vstopu v EU, vendar so ta pogajanja zaradi številnih ovir stopicala na mestu. Od 35 pogajalskih poglavij so se pogajanja zaključili za 14 poglavij, pogajanja za 17 poglavij pa so blokirana. Svež veter je v zastalem pogajalskem procesu, ki je bil sprožen prav v prvem premierskem mandatu Recepa Tayyipa Erdogana, zavel šele z dogovorom EU-Turčija za zajezitev migracij. Turčija si je med drugim izposlovala odprtje dveh pogajalskih poglavij.
Nadaljevanje tega pogajalskega procesa je po vse ostrejšem civilnem protiudaru Erdogana zdaj pod vprašajem. »Del držav članic EU od nekdaj a priori nasprotuje vključevanju Turčije v krog realnih kandidatk za polnopravno članstvo. Zaradi represalij režima proti ideološkim nasprotnikom, medijem, civilni družbi in tistim, ki jih povezujejo s poskusom vojaškega puča, se utegne krog nasprotnikov Turčije v Uniji še povečati,« meni evropski poslanec Ivo Vajgl (ALDE).
Vajgl proti prekinitvi dialoga
Ker Erdogan razmišlja o uvedbi smrtne kazni, ki se ji je Turčija odpovedala prav zaradi začetka pristopnih pogajanj z EU, bi EU ob uresničitvi napovedi turškega predsednika morala zaustaviti pogajalski proces. Težko bi z njim tudi nadaljevala, če bi se Erdogan odločil za nove omejitve temeljnih civilnih svoboščin in človekovih pravic. Če bi torej propadel ta del dogovora EU-Turčija, bi se verjetno zamajal tudi celoten sporazum o zajezitvi migracij, ki je sicer doslej v dobršni meri – tudi zaradi povečane prisotnosti Natovih ladij v Egejskem morju – odvrnil množične prehode beguncev na grško ozemlje.
Da je najboljša pot naprej nadaljevanje pogajanj s Turčijo, ocenjuje Vajgl: »EU bo v odnosih s Turčijo tudi v sedanji kritični situaciji dosegla več, če bomo vodili aktivno politiko in na neljubi razvoj dogodkov ne bomo reagirali s prekinitvijo pogajanj, političnega in diplomatskega dialoga. Prekinitev pogajanj, ki si zaradi različnih nasprotovanj Turčiji kot kandidatki komajda zaslužijo takšen naziv, bi bil najslabši odgovor na krizo v Turčiji.« Kljub temu se Vajgl boji, da EU krmari proti resnemu poslabšanju odnosov z državo, »brez katere si je težko predstavljati evropsko varnost, učinkovite napore za zaustavitev prodiranja islamskega fundamentalizma, terorizma in zajezitvi reke beguncev«.
Dovolj je sprenevedanja EU
Po oceni obramboslovca dr. Antona Beblerja lahko sedanje dogajanje v Turčiji tako pozitivno kot negativno vpliva na varnostni položaj EU. Po njegovem mnenju bi se EU morala zdaj prenehati sprenevedati in okrepiti nadzor nad zunanjimi mejami EU, kar bi utegnilo izboljšati varnostni položaj EU. Če bi dogovor o zajezitvi migracij med EU in Turčijo vendarle propadel, Bebler ocenjuje, da osemindvajseterica nima pametnega rezervnega načrta: »Pomorske operacije zadrževanja dotoka migrantov so lahko del alternative celovite migracijske politike.«
Razen pozivov, naj se spoštuje vladavino prava, človekove pravice in temeljne svoboščine, vključno s pravico do poštenega sojenja za vse posameznike, EU doslej ni občutneje pritisnila na Turčijo. Da je bil tokrat odziv EU primeren, vendarle ocenjuje poslanec prokurdske HDP Ali Atalan. »Ne smemo sprejeti, da se poskuša speljati puč, pa četudi proti Erdoganu. A hkrati se ne sme sprejeti, da poskuša Erdogan zdaj utrditi svojo oblast,« je za Dnevnik pripovedoval tik za tem, ko so v kavarni v Mardinu na jugovzhodu Turčije aretirali njegovega svetovalca. Aretacijo je razumel tudi kot opozorilo oblasti njegovih izjavam. »Začelo se je zasledovanje opozicije, tudi naše stranke,« je dejal.
Da bi EU zdaj zaradi dogajanja po puču prenehala voditi dialog s Turčijo in Erdoganom, Atalan ne podpira. »Sem za nadaljevanje dialoga. Turčije se ne sme mešati z Erdoganom. Njegovo početje ni niti v interesu vseh turških državljanov niti v interesu EU. Vendar mora biti dialog EU s Turčijo kritičen in objektiven. Opirati se mora na spoštovanje človekovih pravic, ki morajo veljati tudi v Turčiji. Pritisk na vlado mora naraščati,« je še povedal Atalan.
