Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan nemški kanclerki Angeli Merkel ne bo pustil, da bi preostanek mandata – volitve bodo čez leto dni – preživela v miru. Že sicer ne najlagodnejši odnosi med Nemčijo in Turčijo, v katerih se je v podrejenem položaju znašla Nemčija, se bodo po poskusu vojaškega udara le še poslabšali.
Nemška kanclerka je poskus vojaškega udara ostro obsodila, predsedniku Erdoganu pa izrazila sožalje zaradi vseh, ki so v poskusu udara izgubili življenje. Hkrati je turškega predsednika v telefonskem pogovoru pozvala, naj pri kaznovanju odgovornih za poskus vojaškega udara spoštuje načela pravne države. Nemčija bo, kot je dejala, budno spremljala dogajanje v državi. In še, ponovna uvedba smrtne kazni bi bila v neposrednem nasprotju z vrednotami v Evropski uniji. Turčija bi se tako odpovedala že sicer težko verjetnemu prihodnjemu članstvu v EU.
Pakt s hudičem
A kaj, ko se zdi, da nemško kanclerko Merklovo v aktualnih razmerah bolj kot raven spoštovanja človekovih pravic v Turčiji skrbi dogovor EU s Turčijo o beguncih. Z dogovorom s Turčijo je kanclerka Merkel na notranjepolitični sceni z mize spravila eno glavnih tem, ki je načenjala priljubljenost kanclerke in njene stranke med volilci. Do nedavnega napada mladoletnega begunca na potnike na vlaku blizu Wurtzburga, je begunska tematika skoraj v celoti izginila iz medijev. Zdaj bi se utegnila vrniti in to v še težavnejših razmerah. Čeprav kanclerka pravi, da za zdaj ni nikakršnih indicev, da dogovor ne bi veljal, oziroma da aktualno dogajanje na izpolnjevanje dogovora ne vpliva, se znova oglašajo kritiki, ki so Merklovi že pred aktualnimi Erdoganovim teptanjem pravne države očitali, da je »sklenila pakt s hudičem«.
Čas za premislek
Vprašanje je, kako daleč bo šel Erdogan in kako daleč bo Merklova v očitno podrejenem odnosu do Turčije izražala le zaskrbljenost. Niso redki komentatorji, ki ocenjujejo, da bi morala Nemčija zdaj vendarle konkretno premisliti o svojih odnosih s Turčijo. Navsezadnje tudi zato, ker se je, kot je poročal Deutsche Welle, bitka med Erdoganom in Fethullahom Gülenom, ki ga Erdogan obtožuje organizacije poskusa udara, preselila tudi v Nemčijo, kjer živi več milijonov ljudi s turškimi koreninami. Člani Gülenovega gibanja naj bi bili po besedah članov gibanja tarča groženj Erdoganovih podpornikov. Njihove centre naj bi obmetavali s kamenjem, popisali z grafiti in jim grozili s smrtjo. Erdoganova stranka ima sicer med Turki v Nemčiji precejšnjo podporo, kar okoli 60-odstotno.
V noči poskusa vojaškega udara je mnogo Erdoganovih podpornikov protestiralo pred veleposlaništvi po Nemčiji. Po tem, ko je včeraj Turčija uvedla izredne razmere, se v Nemčiji zaskrbljeno sprašujejo, kaj bo še sledilo. Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je Erdogana nemudoma pozval, naj izredne razmere omeji na čim krajši čas, saj bi daljše obdobje takšnega stanja državo lahko popolnoma razklalo in jo ošibilo tako notranje kot navzven.
