V slovenskem športu bo judo za vedno zapisan z zlatimi črkami. Vzrok? V Londonu leta 2012 je Urška Žolnir v kategoriji do 63 kilogramov kot prva športnica v zgodovini samostojne Slovenije na olimpijskih igrah osvojila zlato kolajno. Njen uspeh je sicer dve leti kasneje na zimskih igrah v Sočiju prekosila alpska smučarka Tina Maze, ki je na najvišji stopnički stala v smuku in veleslalomu. Žolnirjeva je slast osvojitve olimpijskega odličja občutila že osem let pred Londonom, ko je v Atenah kot prva slovenska judoistka prišla do kolajne – brona, v Riu de Janeiru pa bo opravljala vlogo trenerke. V zgodovini slovenskega juda se s kolajno na olimpijskih igrah lahko pohvali še Lucija Polavder, ki je bila leta 2008 v Pekingu v kategoriji nad 78 kilogramov prav tako tretja.

Judo na olimpijskih igrah nima tako dolge tradicije kot nekateri drugi športi. Del olimpijade je bil prvič leta 1964 v Tokiu na Japonskem, štiri leta pozneje pa judoisti v Ciudadu de Mexicu niso nastopali. A to je bila izjema, saj je od leta 1972 redno na seznamu olimpijskih športov. Sprva so na največjem športnem dogodku na svetu lahko sodelovali le judoisti. Prve komplete kolajn so judoistkam podelili šele v Barceloni leta 1992. Prav v katalonskem mestu sta na olimpijskih igrah nastopila tudi prva slovenska judoista. Filip Leščak je bil v kategoriji do 78 kilogramov 33. (z 31 leti in 229 dnevi je bil tedaj tudi najstarejši član slovenske olimpijske reprezentance), Štefan Cuk pa v poltežki kategoriji 13.

Na vse ali nič

Na naslednjih dveh olimpijadah v Atlanti in Sydneyju Slovenija ni imela predstavnikov v judu, nato pa so se začeli kazati sadovi dela trenerja Marjana Fabjana, ki se je podpisal pod vse večje uspehe. »Živi za rezultat,« svojim varovancem pogosto pove Fabjan, znan po tem, da od judoistov zahteva odrekanje in asketsko življenje. To je na svoji koži občutila tudi Urška Žolnir. »Bala se ga nisem nikoli, a ima avtoriteto, ki si jo je ustvaril, ko smo bili mlajši. Vsi ga zelo spoštujemo. Ni enostavno delati z ljudmi v borilnem športu. Zelo cenim, ker je ves čas verjel vame,« je v času aktivne kariere dejala Žolnirjeva in dodala, da gre v primeru Fabjana za izjemnega psihologa z energijo za deset ljudi.

Slovenske barve bo na tatamijih v Riu de Janeiru, kjer bo nastopilo več kot 360 borcev in bork iz 114 držav, branila peterica Slovencev, vsi iz celjskega kluba Sankaku z'Dežele, ki ga vodi Marjan Fabjan: Tina Trstenjak, Ana Velenšek, Adrian Gomboc, Rok Drakšič in Mihael Žgank. Predvsem obe judoistki bi v normalnih razmerah odkrito krenili na eno od odličij, a bosta v Brazilijo krenili poškodovani. Ana Velenšek, ki bo nastopila v kategoriji do 78 kilogramov, si je na sklepnih pripravah v španskem Castelldefelsu poškodovala koleno, pregledi so pokazali, da celo huje, saj ima strgani sprednjo in notranjo križno vez ter načet meniskus. V praktično vsakem drugem primeru bi 25-letna judoistka iz Šmartnega v Rožni dolini odšla na operacijo, a ne tik pred olimpijskimi igrami. »Z Ano sva se odločila, da greva na vse ali nič. Tudi če odpove koleno,« je neizprosno povedal Fabjan, ki je s svojo varovanko naredil vse, da bo v Riu čim bolje pripravljena. A jasno je, da bi bilo osvojeno odličje s tako hudo poškodbo enako čudežu.

Nekoliko manj resna je situacija pri svetovni prvakinji, vodilni po številu osvojenih točk na svetovni lestvici IJF do 63 kilogramov in za mnoge prvi favoritinji za zlato odličje v omenjeni kategoriji Tini Trstenjak. Skoraj 27-letna Celjanka ima močne bolečine zaradi počenega rebra, ki ji onemogočajo normalno treniranje, a zaradi tega nastop v Riu de Janeiru nikakor ni pod vprašajem. »Bolečina me moti, a se seveda še naprej trudim. Ne obremenjujem se s tem, da sem prva favoritinja. Treba je premagati vsakogar, na kar sem osredotočena in grem svojo pot. Če si uvrščen na vrh jakostne lestvice, je lažje, a vsak je na blazini premagljiv, tudi jaz. Olimpijske izkušnje že imam, saj sem bila v Londonu Urškina sparing partnerica. Videla sem, kako je, če zmagaš. Tega ne doživiš vsak dan. Zdaj se bom lažje skoncentrirala na svojo tekmo,« je povedala Tina Trstenjak.

Fabjan računa na presenečenje

»Menim, da bodo kolajne morda prišle tudi od tistih, od katerih jih ne pričakujemo,« pa je Marjan Fabjan dal vedeti, da so pred olimpijskimi igrami dobro pripravljeni tudi v moškem taboru. Njegove besede so v veliki meri letele na Roka Drakšiča, ki bo v Riu de Janeiru po Pekingu in Londonu nastopil na svojih tretjih olimpijskih igrah. »Sam si ne nalagam pritiska. V miru se pripravljam, sem sproščen in vem, da se bo treba za dober rezultat maksimalno potruditi,» je dejal Rok Drakšič, ki bo nastopil v kategoriji do 73 kilogramov.

Na morebitno presenečenje bosta prežala tudi Adrian Gomboc in Mihael Žgank. Prvi v kategoriji do 66 kilogramov, v kateri je moral za pot na olimpijske igre v internem dvoboju ugnati Andraža Jereba, drugi pa v kategoriji do 90 kilogramov. Gomboc bo tudi prvi slovenski judoist, ki bo nastopil v Riu de Janeiru (nedelja, 7. avgusta). Drakšič bo tekmoval 8., Trstenjakova 9., Žgank 10., Velenškova pa 11. avgusta.

,

Največji judoistični olimpijski uspehi

Dnevnik

PODATKI

Lucija

Polavder

Urška

Žolnir

Raša

Sraka

Matjaž

Ceraj

Rok

Drakšič

do 60 kg

do 63 kg

do 70 kg

nad 100 kg

nad 78 kg

3

7

1

9–16

9–16

LONDON

PEKING

LONDON

LONDON

LONDON

2012

2008

2012

2012

2012

3

9–16

LONDON

ATENE

2004

2012

7

PEKING

2008