Na olimpijskih igrah ni veliko športov, ki se lahko pohvalijo s tako bogato tradicijo kot strelstvo. Disciplina je bila del olimpijskega programa že na premiernih igrah leta 1896 v Atenah, kar je razumljivo, če vemo, da se je s strelstvom profesionalno ukvarjal tudi začetnik in utemeljitelj modernih olimpijskih iger baron Pierre de Coubertin.
Strelci so skozi zgodovino olimpijskih iger poskrbeli tudi za številne mejnike. Najstarejši dobitnik zlate olimpijske medalje je tako prav strelec, in sicer Šved Oscar Swahn, ki je kolajno osvojil leta 1920 v Antwerpnu pri častitljivih 72 letih, ameriška strelca John in Sumner Paine pa sta že leta 1896 postala sploh prva brata z olimpijskim odličjem najžlahtnejšega leska. Glede na veliko ljubezen, ki jo Američani gojijo do strelnega orožja, morda ni presenetljivo, da najuspešnejši olimpijski udeleženec v tej disciplini prihaja prav iz Združenih držav Amerike. Mornarski časnik Carl Osburn je na treh olimpijskih igrah (1912, 1920 in 1924) osvojil kar enajst kolajn, od tega pet zlatih, štiri srebrne in dve bronasti.
Strelstvo je bilo sicer zelo dolgo le domena močnejšega spola, saj so ženske začele v njem nastopati leta 1968. Strelske discipline je Mednarodni olimpijski komite po spolu začel ločevati komaj leta 1984, v povsem ločenih disciplinah pa so ženske nastopile šele leta 1996 v Atlanti.
Maček v Rio z mešanimi občutki
Če so tekmovalci na prvih olimpijskih igrah tekmovali v le petih različnih strelskih disciplinah, bodo v Riu de Janeiru v petnajstih. V devetih od teh se bodo za kolajne potegovali moški, v šestih pa ženske. Tekmovanje bo potekalo v strelskem centru Tenente Guilherme Paraense, ki se razprostira na 50.000 kvadratnih metrih površine in leži v mestni regiji Deodoro. Objekt s sedmimi strelišči je bil zgrajen pred devetimi leti za potrebe panameriških iger, pred začetkom letošnjih olimpijskih iger pa so ga organizatorji posodobili in prenovili. Na njem bosta avgusta tekmovala tudi dva slovenska predstavnika – Boštjan Maček v trapu, Živa Dvoršak pa bo nastopila v disciplinah z zračno puško in malokalibrsko puško. Tako za Mačka kot za Dvoršakovo bodo to druge olimpijske igre.
Maček je vse kriterije Strelske zveze Slovenije (SZS) in Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) izpolnil v minulem letu na evropskem prvenstvu z malokalibrskim orožjem in puško šibrenico, ko je na Pragerskem osvojil bron, nekoliko slabše pa mu gre letos. »Na tekmah se mi pojavljajo ene in iste napake, saj imam težave na začetku in na koncu serije. Vse skupaj je še toliko bolj moteče, ker se mi to ne dogaja na treningih. Mislim, da je težava, ker na tekmah ne čutim treme in grem nanje preveč sproščeno. Mogoče bo na olimpijskih igrah drugače, saj so pričakovanja svojcev in vseh, ki te poznajo, visoka in zaradi tega občutiš dodaten naval adrenalina,« pojasni Boštjan Maček, ki bo pri svojih 44 letih najstarejši slovenski športnik v Braziliji. Tja se odpravlja danes, in sicer, kot priznava, s precej mešanimi občutki.
»Moja edina naloga bo, da predstave s treninga prenesem na tekmo. Če mi to uspe, bo izid izvrsten, v nasprotnem primeru lahko končam nekje na sredini ali pa še slabše. Tudi zato odhajam že tako zgodaj, saj se želim spoznati s streliščem. Pred tekmo bom imel celih deset dni časa za pripravo,« pristavi Prekmurec.
Trema Žive Dvoršak bo v Riu de Janeiru večja kot v Londonu
Pri dodelitvi ženske olimpijske kvote so imeli pri Olimpijskem komiteju Slovenije (OKS) kar nekaj težav. Po četrtem mestu z zračno pištolo na svetovnem prvenstvu v španski Granadi leta 2014 se je olimpijska vozovnica sprva nasmihala Petri Dobravec. A ker strelka iz Železnikov v minulem in tekočem letu ni izpolnila nobenega kriterijskega rezultata OKS, je prednost pred njo dobila Dvoršakova, ki je na letošnjem evropskem prvenstvu v Györu na Madžarskem z zračno puško osvojila osmo mesto.
»V Brazilijo odhajam dobro pripravljena. Vso sezono smo stopnjevali formo prav za igre, konec priprav pa bo sledil na prizorišču. Zavedam se, da sem zdaj bolj izkušena, posledično pa so tudi pričakovanja in cilji drugače zastavljeni kot v Londonu. Tudi zaradi tega je trema pred začetkom precej drugačna, celo nekoliko večja,« pravi 25-letna Živa Dvoršak, ki končne uvrstitve ne želi napovedovati, temveč si želi le, da bi v Riu de Janeiru svoja nastopa opravila kar najbolj optimalno. »Tehnično bomo tam vsi strelci pripravljeni, da osvojimo zlato kolajno. A realnost je takšna, da bo vse odvisno od dnevne forme.«
Zaradi neizpolnjene norme je brez nastopa na zeleni celini ostal najboljši slovenski strelec vseh časov Rajmond Debevec. Dobitnik treh olimpijskih kolajn (ena zlata, dve bronasti) velja za pravega olimpijskega veterana. Svojo olimpijsko pot je začel še pod jugoslovansko zastavo leta 1984 v Los Angelesu, kar pomeni, da ga na olimpijskih igrah ne bo prvič po kar 32 letih. Poleg Debevca, Mačka in Dvoršakove sta za Slovenijo od leta 1992 na olimpijskih igrah nastopila le še Natalija Prednik in Andraž Lipolt. Oba sta se udeležila iger v Sydneyju pred šestnajstimi leti, kjer je Prednikova v disciplini z zračno puško na 10 metrov osvojila 20. mesto, Lipolt pa je bil v trapu 32.
Največji strelski olimpijski uspehi
Dnevnik
PODATKI
Živa Dvoršak
Boštjan Maček
Rajmond Debevec
malokalibrska puška
trojni položaj
zračna puška
trap
3
1
7
11
SYDNEY
2000
LONDON
2012
PEKING
2008
LONDON
2012
4
6
ATENE
2004
BARCELONA
1992
zračna
puška
malokalibrska
puška na
50 m leže
3
6
ATLANTA
1996
LONDON
2012
