Najlepše spomine na olimpijsko vodno dogajanje imamo na Peking 2008, kjer je takrat 20-letna Sara Isaković priplavala srebro in Sloveniji zagotovila do sedaj edino plavalno olimpijsko odličje. V zgodovini se sicer lahko pohvalimo še s 5. mestom Toneta Cererja in Cirila Pelhana iz leta 1948 ter Boruta Petriča iz leta 1980 v Moskvi. Med najboljšo olimpijsko deseterico je v Los Angelesu 1984 in Seulu 1988 priplaval tudi Darjan Petrič, v najdaljši plavalni disciplini na 1500 prosto pa je leta 1992 v Barceloni blestel Igor Majcen. Zbir slovenskih uvrstitev med najboljšo deseterico končujeta Blaž Medvešek z osmim mestom v Atenah 2004 in Anja Klinar z desetim mestom na zadnjih igrah v Londonu. Selektor slovenske reprezentance Miha Potočnik pred bližajočimi se igrami v Braziliji največ upov polaga na člana koroškega plavalnega kluba Fužinar Damirja Dugonjića. »Cilj in želja sta en olimpijski finale,« je neposreden Potočnik. Nadaljuje, da vidnejše uspehe pričakuje še pri Anji Klinar, Tjaši Oder in Anžetu Tavčarju.

Na finale v disciplini 100 prsno cilja tudi sam Damir Dugonjić. »Presrečen bom, če bom med finalisti lahko predstavljal Slovenijo,« pravi in dodaja, da so realna pričakovanja uvrstitev v polfinale, medtem ko se mora za finalni nastop vse uskladiti. »Plavati moram tudi svoj osebni in državni rekord, česar pa sem sposoben.« To med drugim dokazujejo njegovi nastopi na evropskih in svetovnih prvenstvih. V petih letih je v svoji zbirki kolajn zbral tri zlate, eno srebrno in tri bronaste. Kljub končnim uvrstitvam na prihajajočih, zanj že tretjih olimpijskih igrah ga bo v Ameriki, kjer je študiral, zagotovo čakal največji uspeh, saj s soprogo pričakujeta prvorojenca.

V ZDA študira in trenira tudi Anže Tavčar, ki je kot 21-letnik v državni članski reprezentanci novinec. Normo za brazilski nastop je na 100 prosto z 49,27 dosegel na evropskem prvenstvu v Londonu, kjer je za pet stotink zaostal za državnim rekordom Petra Mankoča, svojega osebnega pa izboljšal za štiri stotinke. S tem časom bi se Tavčar lahko priključil ameriški štafeti, kar pomeni, da bi se na lestvici ameriških plavalcev, ki so se uvrstili v Rio, zavihtel na najmanj 4. mesto. Moški del slovenske reprezentance zaokrožujeta še Mariborčan Martin Bau in Robert Žbogar, ki je s končnim 24. mestom že nastopil na londonskih olimpijskih igrah.

Ženske v plavanju prvič leta 1912

Starodavni viri, slike in risbe v Egiptu pričajo o tem, da so ljudje plavali že 2500 let pred našim štetjem, vendar pa stari Grki plavanja takrat še niso šteli za olimpijsko disciplino. Označeno je bilo kot športnorekreativna dejavnost, plavalni bazeni pa so bili le v okviru grških toplic. Leta 1896 je plavanje postalo del olimpijske tekmovalne druščine, kjer so sprva lahko tekmovali le moški. V 120-letni zgodovini modernih olimpijskih iger se je nežnejši spol priključil leta 1900, dvanajst let kasneje v Stockholmu pa so na svoj račun prišle še plavalke in skakalke v vodo. Naziv najmlajše dobitnice kolajne si je leta 1936 v Berlinu prisvojila 12-letna Danka Inge Sorensen, ki je pri plavanju na 200 m prsno zasedla tretje mesto.

Mladoletno in hkrati najmlajšo plavalko in slovensko olimpijko v Riu de Janeiru pa imamo letos tudi Slovenci. Le tri leta starejša od Sorensonove je Korošica Janja Šegel, ki je pravkar končala osnovno šolo. Še ta mesec je ambiciozna Korošica na madžarskem mladinskem evropskem prvenstvu osvojila bron na 200 prosto v kategoriji z dve leti starejšimi tekmicami. Iz ravenskega Fužinarja prihaja tudi Tjaša Oder, ki je maja v Londonu na 800 prosto dosegla tretje mesto, danes pa z brazilsko vizijo cilja na finale. »Želim odplavati nov osebni rekord, kar bi me lahko poneslo visoko, če ne celo v finale,« o pričakovanjih spregovori 21-letnica.

Ženska štafeta tretjič na OI

Posebna kategorija, s katero se olimpijsko plavalno tekmovanje običajno uradno tudi konča, je štafeta. Udeleži se je lahko le 16 najboljših reprezentanc sveta, mednje pa je v Atenah 2004 in Londonu 2012 uspelo tudi naši ženski četverici. Z normo, ki so jo reprezentantke dosegle v Kranju, bo plavalni kvartet Odrova, Šeglova, Pintarjeva in Klinarjeva za stiskanje slovenskih pesti poskrbel tudi letos.

Anja Klinar je v plavalnem svetu precej znano ime. Že v mladinski kategoriji je večkrat pometla s konkurenco, na mladinskem olimpijskem festivalu leta 2001 pa v kategoriji 200 mešano osvojila najžlahtnejše odličje. Letošnji Rio bo njen četrti olimpijski nastop. V Atenah je v kategoriji 400 mešano zasedla 13. mesto, v Pekingu 16., pred štirimi leti v Londonu pa deseto. Skupaj z Isakovićevo, Bežanovo in Sagmeistrovo je decembra 2012 na evropskem prvenstvu v štafeti z državnim rekordom (7:59,73) osvojila bronasto kolajno. Letos je Klinarjeva z novimi reprezentančnimi kolegicami za tem dosežkom zaostala za pičlih sedem desetink sekunde.

Osamljena predstavnica daljinskega plavanja

Da je letošnja slovenska plavalna odprava izredno mlada, dokazuje tudi 20-letna Špela Perše, edina predstavnica daljinskega plavanja. Članica Gorenjske banke Radovljica je v kvalifikacijskem obračunu daljinskih plavalk na Portugalskem po 10-kilometrski razdalji zasedla dvanajsto mesto, med olimpijskimi kvalifikantkami pa deveto. Sicer je daljinsko plavanje v druščini plavalskih kategorij nekoliko manj znano. Gre za plavanje na odprtem, razdalje pa so precej daljše kot na bazenskem tekmovanju. Na olimpijskih igrah bo tako imenovano maratonsko plavanje potekalo ob sloviti plaži Copacabana, proga pa bo v dolžino merila 10 km.

,

Slovenske plavalne uvrstitve med najboljših 10 na OI

Dnevnik

PODATKI

Borut Petrič

Tone Cerer

Ciril Pelhan

Sara Isaković

štafeta

4 × 200 prosto

200 prosto

1500 prosto

200 prsno

5

5

5

2

PEKING

MOSKVA

LONDON

LONDON

2008

1980

1948

1948

Darjan Petrič

Igor Majcen

Blaž Medvešek

Anja Klinar

1500 prosto

200 hrbtno

400 mešano

1500 prosto

10

8

6

6

LOS ANGELES

BARCELONA

LONDON

ATENE

1984

1992

2004

2012

8

SEUL

1988