V letu 2016 sonce potnikom v avtomobilu – klimatske naprave so postale del serijske opreme – ni več sovražnik, saj ga lahko ohladimo skorajda na stopinjo natančno v skladu z željami. Pozitivni vplivi klimatske naprave so precejšnji, med drugim zmanjšuje obremenitve s toploto in vlažnost zraka, preprečuje segrevanje telesa, omogoča večjo zbranost in krajši reakcijski čas ter tako vpliva tudi na varnejšo vožnjo. A niso vsemogočni. Ob nepravilni uporabi namreč lahko tudi škoduje našemu zdravju, zato stroka priporoča zmerno uporabo. Glavobol, slabo počutje, srbenje oči in draženje v žrelu so zgolj nekateri nespecifični simptomi uporabe klime, pretirana uporaba pa lahko poslabša nekatere bolezni, kot so obolenje sklepov ter težave s sinusi in očmi.
Termostat klimatske naprave praviloma nastavimo na temperaturo, ki je od tri do pet stopinj nižja, kot je zunanja temperatura, v nobenem primeru pa ne sme biti nižja za več kot osem stopinj. Ni pa čezmerno hlajenje – pretiravamo predvsem v poletnih mesecih – edini problem. Po napravi se namreč lahko izločajo tudi zdravju nevarne snovi, ki jih vdihujemo. Zato je ob servisiranju avtomobila nujno tudi redno čiščenje in vzdrževanje klimatske naprave, ki vključuje tudi menjavo filtrov. Pri čemer na splošno velja, da prva tri leta ne potrebuje vzdrževanja. Slabo vzdrževane naprave so dobro gojišče za bakterije, glive in plesni, ki povzročajo predvsem bolezni dihal, kar je skrb zbujajoče za ljudi z alergijami ali oslabelo imunostjo.
Udobje, ki ga za seboj potegne klimatska naprava, pa ima tudi svojo ceno, in sicer pri porabi goriva. Pri nemški avtomobilistični organizaciji ADAC so namreč izmerili, koliko več goriva porabimo zaradi njenega delovanja. Prišli so do sklepa, da je najbolj potraten začetek ohlajevanja pregretega avtomobila. Če na primer s temperature 31 stopinj Celzija ohladite notranjost na 22 stopinj, bo naprava porabila od 2,47 do 4,15 litra goriva na sto prevoženih kilometrov. A seveda takšno ohlajanje traja le nekaj prevoženih kilometrov, zato je dejanska poraba manjša. Samo ohranjanje nižje temperature pa je občutno varčnejše, izmerili so od 0,09 do 0,66 litra večjo porabo pri vožnji zunaj mesta. Na dolgih in umirjenih vožnjah poraba torej ni posebej večja, razlike pa nastanejo pri ekstremnih zunanjih temperaturah, pri zelo nizkih v potniškem prostoru, pri vožnji v zastojih in tehnično starejših klimatskih napravah, kjer kompresor deluje s polno močjo. Po natančnejših analizah so pri ADAC izračunali, da smo lahko pri osemurni vožnji v vročem dnevu ob pet do osem evrov.
To pa je znesek, ki ga večina zlahka vzame v zakup. Vožnje v poletnih mesecih si namreč brez klimatske naprave ni več mogoče predstavljati. Pa čeprav smo si jo nekoč lahko, kot v dogodivščini pred štirimi desetletji...
