»Ni lahko, če si v sporu s komandirjem, kajti on je nekakšna tretja veja oblasti. Mora pa že priti do skrajnosti, da se pritožiš čez njegovo delo,« je včeraj na delovnem sodišču povedal Alojz M., ena od prič v tožbi Bogdana Brezovnika proti Republiki Sloveniji. Brezovnik, nekdaj komandir na dravograjski policijski postaji, toži državo, natančneje notranje ministrstvo oziroma policijo, zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, predali so mu jo aprila lani. Trdi, da je bila odpoved nezakonita, v ozadju pa naj bi se skrivalo ravno ravnanje Alojza M. – Brezovnik je prepričan, da se mu je maščeval, ker mu ni dovolil premestitve na drugo delovno mesto.
Za alkohol »ni govora«
Delodajalec je komandirja odpustil zaradi kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja, šlo je za sum sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje in zlorabe uradnega položaja ali pravic. Notranjevarnostni postopek je pokazal, da naj bi Brezovnik zavlačeval reševanje treh prometnih prekrškov, vse so zagrešili vozniki tovornjakov tamkajšnjega podjetja Grabus. Lastniku podjetja je tudi omogočil, da je od gradbišča do policijskega poslopja napeljal električni kabel. Poleg tega naj bi poskušal vplivati na policista Mitjo V., ko je ta s kolegom junija 2013 ustavil Grabusa zaradi prevelike hitrosti in vožnje pod vplivom alkohola. Komandir naj bi mu naročil, naj ga opozori le na prekoračeno hitrost, za »alkohol pa ni govora«.
Očitki so se nanašali tudi na alarmno napravo, s katero je komandir opremil svojo hišo. Podrejene je prek elektronske oglasne deske na policijski postaji obvestil, da so mu vgradili alarm, ki je povezan z zasebno varnostno službo. Če se bo sprožil in on ne bo dosegljiv, bo varnostno podjetje poklicalo na policijo. »Na kraj pošljite patruljo in me obvestite,« naj bi naročil. Sicer pa se je o Brezovniku in njegovem načinu dela govorilo še marsikaj – na primer to, da so morali policisti prevažati v šolo njegove otroke in da jim je bilo prepovedano kontrolirati promet na območju krajevne skupnosti Trbonje, kjer biva.
Glede zavlačevanja reševanja prekrškovnih zadev iz leta 2013 so včeraj zaslišali Igorja K., ki je bil takrat komandirjev pomočnik. Spominjal se je, da ga je policist Mitja V. konec leta 2014 res vprašal, zakaj zadeve tako dolgo niso rešene. Napotil ga je k Brezovniku, saj je vedel, da jih je prevzel on. Glede postopka reševanja nimajo posebnih rokov, treba je le paziti, da ne zastarajo, je še pojasnil Igor K. In v tem primeru se to ni zgodilo. Mitjo V. so glede tega tudi že zaslišali, povedal je, da je za te zadeve izvedel po naključju in da so bile nato vknjižene 1. decembra 2014. Brezovnik je pojasnil, da so takrat dobili v reševanje precej zadev s celjske policijske uprave, ki so imele prednost, saj so bile relativno stare in niso smele zastarati. Tako da dravograjski primeri niso bili tako hitro na vrsti, so pa poskrbeli, da tudi tu do zastaranja ni prišlo.
Mišljenje več policistov
Tudi vsi preostali očitki so po tožnikovem prepričanju neutemeljeni, za njimi pa naj bi se skrivali maščevalni nameni policista Alojza M. Ta je včeraj pojasnil, da se je jeseni 2014 prijavil na razpis za operaterja v operativno-komunikacijskem centru. Opravil je razgovore in bil dobro ocenjen, potem pa je izvedel, da komandir s premestitvijo ne soglaša. Bil je nezadovoljen, ker je premestitev želel že nekaj let, sodu pa je izbilo dno dejstvo, da je bil takrat še najslabše ocenjen na policijski postaji. Najprej se je najavil za razgovor pri generalnem direktorju, ker do njega ni mogel priti, je šel k vodji urada direktorja v PU Celje. »Povedal sem, kaj se dogaja na PP Dravograd in da želim od tam,« je pričal. Kot je dejal, očitki na komandirjev račun niso zrasli le na njegovem zelniku. »Gre za mišljenje več policistov, ampak drugi so mislili napisati anonimko. Jaz pa sem rekel, kaj bi se skrival...« je pojasnil in dodal, da se je zavedal, kakšnih pritiskov bo zaradi tega deležen in da bo na koncu potegnil kratko. Razložil je še, da zdaj ni več policist, na svojo željo je letos zapustil policijske vrste.
