Evropsko prvenstvo bo zagotovo nogometni vrhunec letošnjega leta, ki pa si ga bo kar nekaj zvezdnikov moralo ogledati iz domačega naslonjača, čeprav bodo njihove reprezentance nastopile v Franciji. Nekaterim so jo zagodle poškodbe, drugi so za odsotnost s selektorjevega seznama krivi sami. Izbrali smo deset igralcev, ki bi v normalnih okoliščinah verjetno igrali v prvi postavi favoriziranih reprezentanc.

Karim Benzema je že nekaj sezon nepogrešljiv član udarne enajsterice madridskega Reala, bil pa je tudi gonilna sila v napadu francoske reprezentance. A EP na domačih tleh bo spremljal zgolj v vlogi gledalca, ker se je lani zapletel v afero z izsiljevanjem reprezentančnega soigralca Mathieua Valbuene, ki bo epilog doživela na sodišču. Čeprav Benzema zanika, da bi bil vpleten v izsiljevanje, selektorju Didierju Deschampsu ob posvetu s predsednikom Francoske nogometne zveze ni preostalo drugega, kot da svojega najboljšega napadalca suspendira za nedoločen čas in na evropskem prvenstvu nanj ne računa. Diego Costa velja podobno kot Benzema za enega najboljših klasičnih napadalcev v Evropi, a tudi on si je sam kriv, da v Franciji ne bo zastopal Španije. Pri Chelseaju je imel letos slabo sezono, saj je na 41 tekmah dosegel le 16 golov, predvsem pa je selektorja Vicenteja del Bosqueja razočaral z nešportnim vedenjem na igrišču, saj se je v Angliji kar nekajkrat znašel v središču incidentov. Vincent Kompany je brez dvoma eden najboljših srednjih branilcev, ko je zdrav. To pa je bil letos bolj malo časa, saj se je vso sezono ukvarjal s poškodbami mišic, z zadnjo, peto, v polfinalu lige prvakov, ko je z Manchestrom Cityjem izpadel proti Realu. Njegova odsotnost bo vsekakor hud udarec za Belgijce, ki potihoma merijo na sam vrh. Raphael Varane je v zaključku sezone staknil poškodbo stegenske mišice, ki ga bo stala nastopa v finalu lige prvakov ter tudi igranja na domačem EP. Odsotnost branilca madridskega Reala, ki je bil v osrčju obrambe galskih petelinov nezamenljiv, je za francoskega selektorja Didierja Deschampsa velika težava, saj je pred tem ostal tudi brez dlje časa poškodovanega Chelseajevega branilca Kurta Zoumaja. Ilkay Gündogan je zaradi poškodbe hrbta, ki je zahtevala operacijo, izpustil praktično vso sezono 2013/14, nato pa dobro okreval in se znova utrdil v udarni postavi Borussie Dortmund, vse bolj pa mu je v zadnjem času zaupal tudi nemški selektor Joachim Löw. Toda ob koncu letošnje sezone si je na treningu poškodoval koleno in sanje o igranju za svetovne prvake na EP so se mu razblinile. Marco Verratti je 23-letni mladenič, ki igra za PSG in naj bi v prihodnjih letih predstavljal pomemben člen vezne vrste azzurrov. Mnogi vidijo v njem naslednika Andree Pirla, ki se pri 37 letih počasi poslavlja z nogometnih igrišč. Ali je za tako pomembno nalogo že dovolj zrel, Verrattiju ne bo uspelo pokazati na letošnjem EP, kajti zaradi poškodbe dimelj je bila sezona zanj končana že februarja. Claudio Marchisio je ob Verrattiju še drugi italijanski vezist, na katerega ne bo mogel računati selektor Antonio Conte, kar mu prav gotovo povzroča sive lase. Izkušeni član Juventusa, ki je za Italijo igral že 54-krat, je sezono sklenil aprila, ko si je med tekmo strgal kolenske vezi. Danny Welbeck je imel letos veliko težav s poškodbami, najhujša pa ga je doletela v začetku maja, ko je moral tudi na operacijo kolena. Z igrišč bo odsoten okoli devet mesecev, zato se mu je moral odpovedati tudi angleški selektor Roy Hodgson, pri katerem je napadalec Arsenala sicer zelo dobro zapisan, saj je v zadnjih dvojih kvalifikacijah na 13 tekmah zadel kar desetkrat. Je pa res, da je vprašanje, ali bi ob izjemni formi Harryja Kanea in Jamieja Vardyja na EP sploh dobil veliko priložnosti za igro. Fabio Coentrao je izkušeni portugalski bočni branilec, član madridskega Reala, ki je letošnjo sezono posojen odigral v Monacu. Morda bi bil v prednosti pred reprezentančnimi kolegi, ker je že dodobra spoznal Francijo, a mu to zdaj ne koristi kaj dosti, saj je moral aprila zaradi poškodbe stegenske mišice celo na operacijo in se bo na igrišče vrnil šele jeseni. Dejan Lovren je po prihodu Jürgena Kloppa začel pri Liverpoolu igrati precej bolje in je postal standardni član začetne enajsterice, z dobrimi igrami pa je tudi utišal številne kritike, ki jih po slabi lanski sezoni na Otoku ni bilo malo. A Lovren je sezono že končal po izgubljenem finalu evropske lige in lahko razmišlja le še o kraju poletnega dopusta, kajti po marčevski reprezentančni akciji se je sprl s hrvaškim selektorjem Antejem Čačićem, ko je zahteval, da ima na EP zagotovljeno mesto v začetni enajsterici, na kar nekdanji trener Maribora seveda ni pristal in se je Lovrenu le še zahvalil za sodelovanje.

Če zgoraj omenjeni deseterici manjkajočih prištejemo še nekaj poškodovanih vratarjev, ki jih prav tako ne bo na EP (irski prvi vratar Rob Elliott, angleški drugi vratar Jack Butland, italijanski drugi vratar Mattia Perin), bi lahko z njimi sestavili precej močno enajsterico, ki bi se lahko kosala z marsikatero reprezentanco. A kljub odsotnostim nekaterih zvezdnikov ni dvoma, da bo turnir v Franciji ponudil izvrsten nogomet in razburljive tekme, imena odsotnih pa bodo pozabljena najpozneje 10. junija ob začetnem pisku sodnika na prvi tekmi prvenstva.