Najrazburljivejša tekma v zgodovini EP
Nogometni navdušenci so na svoj račun prišli že na prvem evropskem prvenstvu, ki ga je gostila prav Francija. Naslova prvaka se je veselila Sovjetska zveza, ki je v finalu z 2:1 premagala Jugoslavijo, odločilni zadetek pa je v 114. minuti dosegel Viktor Ponedelnik. A številnim ni ostal v spominu finale, temveč polfinalni obračun med Jugoslavijo in Francijo, ki še dandanes velja za enega najrazburljivejših v zgodovini evropskih prvenstev. Na tekmi so gostitelji vodili že s 4:2, a na koncu vseeno ostali dolgih nosov, potem ko so Jugoslovani v pičlih štirih minutah dosegli tri gole in zmagali s 5:4. Z uvedbo prvenstva na stari celini se niso strinjali vsi, zato so ga nekatere nogometne velesile bojkotirale. Med drugim tudi Italija, Zvezna republika Nemčija in Anglija.
O finalistu odločil met kovanca
Če metu kovanca na uvodu tekme danes ne pripisujemo prevelikega pomena, je ta veliko večjo vlogo odigral v polfinalu evropskega prvenstva leta 1968 v Italiji na tekmi med našimi zahodnimi sosedi in Sovjeti. Ker zadetek na stadionu San Paolo v Neaplju ni padel niti po 120 minutah, izvajanje kazenskih strelov pa je začelo veljati šele dve leti pozneje, je o zmagovalcu odločal prav met kovanca. Sreča je bila na strani Italije, ki je prvenstvo tudi dobila. Ironično šele po ponovitvi finala, saj se je prva tekma proti Jugoslaviji končala z neodločenim izidom 1:1.
Bahava enajstmetrovka Antonina Panenke
Peto evropsko prvenstvo leta 1976 je gostila Jugoslavija, za velikega favorita pa je veljala reprezentanca Zvezne republike Nemčije, ki je dve leti pred tem osvojila naslov svetovnega prvaka. A načrte so jim v finalu prekrižali nogometaši Češkoslovaške. Srečanje je bilo po 120 minutah še vedno izenačeno 2:2, zato so o zmagovalcu odločale enajstmetrovke. Odločilno je za Češkoslovaško izvajal Antonin Panenka, ki je kljub ogromnemu pritisku ostal hladen. Žogo je zgolj bahavo spodkopal in jo po sredini vrat poslal v mrežo. »Na tak način sem z bele točke sprva streljal le na prijateljskih tekmah in proti nasprotnikom iz nižjih lig, a sčasoma sem udarec izpopolnil. Vrhunec je bil, ko sem tako streljal na evropskem prvenstvu,« se domiselno izvedenega strela, ki danes nosi njegovo ime, spominja 67-letni Čeh.
Nepozabni volej Marca van Bastna
Nizozemska je na evropsko prvenstvo leta 1988 pripotovala pod vodstvom izumitelja totalnega nogometa Rinusa Michelsa in na krilih Marca van Bastna, Ruuda Gullita in Franka Rijkaarda prišla do svoje prve in edine lovorike na velikih tekmovanjih. Tulipani so v finalu z 2:0 premagali Sovjetsko zvezo, med strelce pa sta se vpisala Gullit in van Basten. Zadetek slednjega velja za enega najlepših in nepozabnih golov v zgodovini nogometa, ko je po podaji Arnolda Muhrena z izjemnim volejem z desne strani dokončno odločil o zmagovalcu. Zelo podoben gol se je 13 let pozneje v dodatnih kvalifikacijah za svetovno prvenstvo na Japonskem in v Južni Koreji proti Romuniji posrečil tudi Milanu Ostercu. Gol slovenskega napadalca takrat ni pustil ravnodušnih niti novinarjev športnih poročil pri ameriški televizijski postaji CNN, ki so v posebni rubriki zadetek izbrali za potezo dneva.
Danska pravljica z žalostnim koncem
Enega najlepših nogometnih poglavij so na evropskem prvenstvu leta 1992 na Švedskem spisali danski nogometaši. Izbranci selektorja Richarda Mollerja Nielsena se na tekmovanje sploh niso prebili, vendar jim je Evropska nogometna zveza (Uefa) dovolila nastopiti, potem ko je bila zaradi sankcij Združenih narodov diskvalificirana Jugoslavija. Za Dance je igral tudi Kim Vilfort, ki se je turnirja udeležil kljub hudi bolezni svoje sedemletne hčere, ki je bolehala za levkemijo. Vezist Brondbyja je zaradi tega izpustil zadnjo tekmo skupinskega dela proti Francozom, a se vrnil v polfinalu, kjer je njegova reprezentanca po enajstmetrovkah izločila Nizozemsko. Danci so bili nato v Göteborgu z 2:0 boljši še od Nemcev, drugi gol pa je dosegel prav Vilfort. A za danskega nogometaša je imela pravljica žalosten konec, saj je kmalu za tem njegova hči podlegla bolezni.
Zlati gol Oliverja Bierhoffa
Na zaključnem turnirju leta 1996 v Angliji je prvič nastopilo 16 držav, prvič pa se je upoštevalo tudi pravilo zlatega gola. V finalu sta se pomerili Češka in Nemčija, ki je dotlej na prvenstvu prejela le dva gola. Po zgodnjem zadetku Patrika Bergerja z najstrožje kazni se je zmaga nasmihala Čehom, ki so bili od Nemcev v finalu boljši že pred dvema desetletjema, a jim jo je nato zagodel Oliver Bierhoff. Napadalec, ki je takrat branil barve Udineseja, je mrežo nasprotnika prvič zatresel v 73. minuti, drugič pa se je med strelce vpisal v podaljških. Tako se je prvič v zgodovini velikih tekmovanj pripetilo, da je o zmagovalcu odločil zlati gol.
Šestminutni mrk Slovencev
Čeprav je Slovenija na evropskem prvenstvu sodelovala zgolj enkrat, je že na svoji premierni tekmi proti Jugoslaviji poskrbela za enega najbolj atraktivnih obračunov v zgodovini turnirja. »Zlata generacija« pod vodstvom Srečka Katanca je po dveh zadetkih Zlatka Zahovića in enem Mirana Pavlina ter izključitvi Siniše Mihajlovića vodila že s 3:0, morebitno senzacijo pa je po besedah takratnega športnega komentatorja Igorja E. Berganta lahko preprečil le še čudež ali potres. Namesto tega se je Sloveniji zgodil šestminutni mrk, v katerem je veliki skalp splaval po vodi. Tekma se je končala z izidom 3:3, Slovenci pa so igrišče zapustili z osvojeno točko in sila grenkim priokusom.
Grška senzacija
Ker Grčija do EP 2004 na velikih tekmovanjih ni dobila niti ene tekme, je nogometni strokovnjaki niso uvrščali niti v širši krog favoritov za zmago. A Grki so za presenečenje poskrbeli že na prvi tekmi, ko so bili z 2:1 boljši od gostiteljev Portugalcev. Po uspehu se grški nogometaši niso več ozirali nazaj. Pod vodstvom nemškega trenerja Otta Rehhagla so ves čas igrali po istem kopitu, njihova igra pa je temeljila na požrtvovalnosti in osredotočenosti na obrambne naloge. S svojo taktiko so v četrtfinalu zlomili odpor branilcev naslova Francozov, v polfinalu pa še atraktivnih Čehov. V finalu so se znova srečali s Portugalci in bili od njih boljši z 1:0.
