Evropska komisija je včeraj svetu EU priporočila, da za Ciper, Irsko in Slovenijo konča postopke v zvezi s čezmernim primanjkljajem, saj je omenjenim državam lani uspelo znižati javnofinančni primanjkljaj pod tri odstotke BDP. Znižanje primanjkljaja bo po pričakovanjih komisije trajno.
Pokojninska reforma že leta 2017?
Komisija Sloveniji ob nadaljnjem zniževanju primanjkljaja med drugim priporoča, da do konca prihodnjega leta izvede tako reformo sistema dolgotrajne oskrbe in zdravstvenega sistema kot tudi pokojninsko reformo. Medtem ko sta reformi sistema dolgotrajne oskrbe in zdravstvenega sistema že v pripravi, pa je presenečenje priporočilo, da bi morala biti pokojninska reforma sprejeta že do konca prihodnjega leta. Gre namreč za očitno nestrinjanje z ocenami naše vladne koalicije, ki je prepričana, da reforma pred letom 2020 ni potrebna in da bo pokojninska blagajna vzdržna vsaj še do leta 2022 oziroma 2023.
Tudi sicer se ministrstvu za delo ne mudi, saj je kljub vsakoletnim opozorilom o nujnosti pokojninske reforme šele prejšnji mesec predstavilo belo knjigo o pokojninah, ki pa pomeni zgolj temelj za prihodnjo razpravo o spremembah pokojninske zakonodaje. Bela knjiga kot temeljni upokojitveni pogoj predvideva starost 67 let z dopolnjenimi 15 leti zavarovalne dobe, pokojninsko osnovo za izračun pokojnine pa z veljavnih 24 podaljšuje na 34 zaporednih najugodnejših let. Pravico do predčasne pokojnine bi črtali, prav tako regres.
Na finančnem ministrstvu so v prvem odzivu na priporočila komisije o omenjenih strukturnih reformah zapisali, da gre za kompleksne reforme, ki zahtevajo izjemno previdnost pri pripravi rešitev.
Sto milijonov za aktivno politiko zaposlovanja
S pokojninsko reformo in vzdržnostjo pokojninske blagajne so še zlasti povezani ukrepi na trgu dela. Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je na včerajšnji tiskovni konferenci povedala, da bo za aktivno politiko zaposlovanja, s katero nameravajo čim bolj aktivno pristopiti zlasti k reševanju problema dolgotrajno brezposelnih, letos namenjenih sto milijonov evrov, od tega bo 59 milijonov evrov prispeval evropski socialni sklad.
Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je letos že potrdila programe Prvi izziv, Usposabljanje na delovnem mestu, Pripravništvo na področju socialnega varstva, Izvajanje storitev za brezposelne, druge iskalce zaposlitve in delodajalce ter Krepitev svetovalnega dela z mladimi na zavodu za zaposlovanje. V kratkem pa bodo začeli izvajati še 34 milijonov evrov vreden program spodbujanja zaposlovanja Zaposli.me, s katerim bodo subvencionirali zaposlovanje brezposelnih, ki bi se zaposlili za polni delovni čas za najmanj 12 mesecev. Poleg tega bodo v naslednjih dneh pripravili razpisa za neformalno izobraževanje in usposabljanje za ranljive skupine ter neformalno izobraževanje in usposabljanje za mlade.
Pogovori o tem, kako še laže odpuščati
Ministrstvo skuša zaposlovanje spodbuditi tudi z integralnimi proračunskimi sredstvi. Tako skupaj z gospodarskim ministrstvom in Spiritom že izvaja program Spodbujanje ženskega podjetništva, skupaj z ministrstvom za izobraževanje, medpodjetniškimi centri in ljudskimi univerzami program Zmorem, ker znam, poteka pa tudi program Pripravništvo za mlade iskalce prve zaposlitve. Ministrica je ob tem spomnila še na prejšnji teden na vladi potrjen izvedbeni načrt Jamstva za mlade za obdobje 2016–2020, po katerem bo v petih letih mladim skupno namenjenih približno 300 milijonov evrov.
Spremembe se obetajo tudi pri delovni zakonodaji. V javni obravnavi je dokument Za dostojno delo, ki je namenjen zmanjševanju prekarnosti na trgu dela, socialni partnerji pa se, kot je povedala Kopač-Mrakova, že nekaj časa pogovarjajo tudi o drugih predlogih, med drugim o tem, zaradi katerih razlogov bi lahko delodajalec odpustil zaposlenega. Paket sprememb delovne zakonodaje naj bi bil na vladi najkasneje do septembra.
