Demografske projekcije kažejo, da se bo število upokojencev z zdajšnjih 614.000 do leta 2060 povečalo na 810.000. Ker naj bi bilo po drugi strani zavarovancev za desetino manj, kot jih je zdaj, bi leta 2060 na upokojenca prišlo le še 0,92 zavarovanca.
Glede na to, da mora državni proračun že zdaj s transferji polniti kar tretjino luknje v pokojninski blagajni, je jasno, da ta zgolj s podaljševanjem starosti in delovne dobe ter zaviranjem rasti pokojnin ne bo mogla preživeti. Stroka opozarja, da bo treba ob nujni ustanovitvi demografskega sklada bistveno več narediti na področju izobraževanja in trga dela. Medtem ko mora prvi zmanjšati zdajšnji razkorak med ponudbo in povpraševanjem po delovni sili, mora drugi povečati stopnjo delovne aktivnosti.
Podatki o slovenskem trgu dela sicer še zdaleč niso spodbudni. Število brezposelnih je s 110.000 osebami dvakrat višje, kot je bilo leta 2008, stopnja delovne aktivnosti v starostni skupini od 20 do 64 pa je od leta 2008 padla za pet odstotnih točk.
Obvodi za znižanje davkov
Usodo pokojninske blagajne vse bolj ogroža tudi razmah začasnih in prekarnih zaposlitev. Reforma trga dela iz leta 2013 je sicer nekoliko zmanjšala razlike med pogodbami za določen čas in pogodbami za nedoločen čas, vendar se je hkrati povečalo število tistih, ki delo opravljajo v drugih netipičnih oblikah dela – zlasti po agencijah za zaposlovanje, civilnih pogodbah in prisilnem samozaposlovanju.
»Ta trend, ki je povezan s specifičnim razvojem trga dela, povzroča, da so se stabilni davčni viri začeli radikalno zmanjševati. Sistem legalnih, pollegalnih in ilegalnih zaposlitev, ki jih dopuščamo v Sloveniji, omogoča vrsto možnih odvodov za zmanjševanje davkov, finančni učinki pa se seveda kažejo v zmanjšanju prihodkov v socialnih blagajnah,« ugotavlja Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete. Za kako obsežne davčne učinke gre, je težko oceniti.
Na ministrstvu za delo pravijo, da ima razmah različnih netipičnih oblik dela dva temeljna vzroka – večjo fleksibilnost in nižje stroške za delodajalca. Po drugi strani ne gre prezreti dejstva, da se s prehodom iz proizvodne in industrijske ekonomije v storitveno spreminja tudi sama narava in oblika delovne aktivnosti. Pretežen del gospodarskih subjektov v storitvenem sektorju v Sloveniji tako že predstavljajo mikro podjetja, med katerimi prevladujejo tista z nič ali enim zaposlenim.
Višja neto plača motiv tudi za delojemalce
Ob interesu delodajalcev je treba upoštevati tudi interese delojemalcev. Ti se v navedenih dejavnostih ob razmeroma ugodni davčni obravnavi (na primer zniževanju davčne osnove samozaposlenih z upoštevanjem normiranih odhodkov) pogosto raje odločijo za poslovno sodelovanje kot za delovno razmerje.
»Samozaposlitev je v interesu velikega dela intelektualcev, saj jim zakonodaja omogoča nižjo davčno obremenitev kot redno zaposlenim. To pomeni, da je njihov neto dohodek višji, kot bi bil v primeru redne zaposlitve, prispevek za pokojninsko blagajno pa nižji,« pravi predsednica uprave zavarovalniškega holdinga Skupina Prva Alenka Žnidaršič Kranjc. Za takšno stanje krivi državo, ki bi morala po njenem vse oblike dela obremeniti z enakimi prispevki.
Kranjčeva opozarja tudi na razmislek o prihodnji višini pokojnine. Omenjenim »intelektualcem«, ki zmorejo plačevati tudi višje prispevke od predpisanih, ali se vključiti v dodatno pokojninsko zavarovanje, po njenem to ne bo problem, povsem drugače pa bo s tistimi, ki so v prekarna dela prisiljeni. »Tak človek ne bo nikoli privarčeval za pokojnino. Živel bo v revščini kot delavec in kot upokojenec,« je neposredna Kranjčeva.
Prihajajo že nove oblike
S tehnološkim razvojem se ob zdaj uveljavljenih prekarnih oblikah dela iz leta v leto pojavljajo nove, ki se še bolj razlikujejo od nedavno splošno uveljavljenega in prevladujočega tipa zaposlitve za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Na ministrstvu za delo ugotavljajo, da je vse več novih podjetij, ki posegajo v polje agencijskega dela in s pomočjo informacijske tehnologije združujejo naročnika in ponudnika storitev na tako imenovanih e-platformah (crowdsourcing). Delavci so v tem razmerju povsem nezaščiteni, saj ni jasno niti to, kdo je njihov delodajalec – naročnik ali podjetje, ki vzdržuje e-platformo. Ob tem velja omeniti, pravijo na ministrstvu, da praviloma ne naročnik storitve ne podjetje, ki vzdržuje e-platformo, niti delavec, ki storitev opravi, ne plačujejo davkov in prispevkov na način, kot velja za plačilo po pogodbi o zaposlitvi.
