Da in ob tem sem jasno povedala, da nastopam na podlagi sklepa upravnega odbora Zveze društev upokojencev, ki vključuje več kot 200.000 oziroma tretjino vseh upokojencev.
Pobuda torej ni prišla od političnih strank, čeprav si jo zdaj lastijo tako v DeSUS kot v SD?Ne. Moram pa povedati, da sem se, čeprav nisem članica socialnih demokratov, vključila v forum starejših pri SD. Jasno sem jim povedala, da jih bom podprla, če bodo njihove namere res skladne z mojo vizijo tako glede položaja upokojencev kakor tudi vseh tistih, ki se danes borijo za preživetje. Ko sem dobila zagotovila, tudi o podpori izredni uskladitvi, je bil moj pogum pri zahtevi na Zpizu še večji.
Finančni minister Mramor pa vas je že naslednji dan zatrl z oceno, da je vaša zahteva nesprejemljiva.Da, reakcija je bila ekspresna. To nas je presenetilo, saj smo upokojenci od take osebe pričakovali več preudarnosti in modrosti. Nismo namreč rekli, da mora biti uskladitev že januarja ali februarja, ampak v tem letu. Naš predlog je tudi sicer legitimen, zakonit in to je treba v pravni državi spoštovati.
Nekateri se sprašujejo, zakaj naj bi bila letos potrebna še ena uskladitev pokojnin, po izračunu Zpiza bi znašala 0,4 odstotka, potem ko je bila januarja ena že izvedena, in sicer za 0,7 odstotka.Ta januarska uskladitev bi morala biti izvedena že lani. Ob sprejemu zadnje pokojninske reforme decembra 2012 se je državni zbor kitil s soglasno odločitvijo, po kateri naj bi se pokojnine vsako leto uskladile po formuli 60 odstotkov rasti plač in 40 odstotkov inflacije. Toda kaj smo doživeli? Same izredne ukrepe, zaradi katerih smo leta 2013 imeli le simbolično uskladitev za 0,1 odstotka, leta 2014 in 2015 pa sploh ničesar. Toda po 430. členu nove pokojninske zakonodaje je ob gospodarski rasti možna tudi izredna uskladitev. Ne vem, ali niso znali načrtovati ali sploh niso mislili, da bo kdaj prišlo spet do gospodarske rasti, ampak ko smo lani to videli, je bilo logično, da bomo, če ne bo redne, zahtevali izredno uskladitev.
Karl Erjavec ob zavzemanju za izredno uskladitev zahteva tudi, da bi se prihodnje leto izplačal regres vsem upokojencem. Tega pa v Zdusu niste zahtevali.Regres je pravica v pokojninskem sistemu, ki pa ne pomeni ohranjanja vrednosti pokojnin. Poleg tega, da te pravice drugje nimajo, zanj tudi ne gre malo denarja – če bi ga dali vsem, bi to pomenilo več kot 100 milijonov evrov. Regres je socialni transfer. Popolnoma razumem, da marsikomu pomaga pri preživetju, a očitno bo treba pri novi reformi rešiti vprašanje, kaj sploh sodi v pokojninski sistem, Če bomo hoteli ohraniti prvi pokojninski steber, ki temelji na načelu solidarnosti in vzajemnosti, vanj ne bomo mogli več mešati socialnih elementov.
Toda eden glavnih Erjavčevih dosežkov naj bi bil ravno lanski dvig regresa. Ali torej DeSUS sploh zastopa interese upokojencev?DeSUS lahko zastopa le interese svojih članov. Čeprav govori v imenu upokojencev, pa se s tem številni med nami ne strinjajo.
Očitno niste naklonjeni DeSUS. Zakaj?S stranko, ki se bori le za pridobitev političnih točk in dela populizem, se je težko pogovarjati. Pogovarjam se z argumenti, populizma ne prenesem, nikoli ga nisem in ga nikoli ne bom.
Niste v Zdusu nikoli razmišljali o tem, da bi postali stranka?Zakaj pa? Mi smo nevladna humanitarna organizacija, ki pa je odprta za sodelovanje z vsemi strankami. Če hočemo biti s svojimi pobudami uspešni, potrebujemo glasove tako koalicije kot opozicije.
Ob pripravi nacionalnega reformnega programa je v ospredje znova stopila debata o novi pokojninski reformi. Koalicija je po notranjih trenjih med SMC na eni strani ter DeSUS in SD na drugi sklenila, da je ne potrebujemo do leta 2020. Se vi s tem strinjate?Absolutno. Kakšna pa je država, ki dela reformo na reformo. Poleg tega reforma ne pomeni le spremembe dveh, treh členov. Najprej je potrebna bela knjiga, ki mora prikazati, kakšni so učinki, ne le zadnje reforme, ampak vse od Ropove iz leta 1999. Mora povedati, kaj se je izkazalo kot dobro in kje so slabosti. Upokojenci jih vidimo.
Kje?Popolnoma jasno je, da se bosta starostna meja in pokojninska doba zaradi daljšega življenja morali podaljševati, prav tako tudi doba, ki gre v pokojninsko osnovo. Po drugi strani pa se sprašujem, kako bo z mladimi. Ali veste, za koliko se je od leta 2002 zmanjšala struktura mladih zavarovancev v starosti od 15 do 34 let? Za 70.000. Ali veste, kje so naši mladi? Na visokih šolah, fakultetah... Pri 35 letih so številni brez enega samega leta delovne dobe, kar pomeni, da tudi pri 70 letih ne bodo imeli niti osnovnega pogoja za upokojitev.
Poleg tega bo treba urediti vprašanje bonusov za tiste, ki delajo po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev. Da nekdo za tri mesece dodatnega dela dobi en odstotek višjo pokojnino, za eno leto pa štiri, je pretirano. V treh letih je to 12 odstotkov. Vprašajte se, koliko mora za dodatnih 12 odstotkov delati navaden delavec. Nekateri imajo možnost, da delajo do 70. leta, na primer sodniki, zdravniki, profesorji..., ki si poleg tega plačo izboljšujejo tudi na druge načine, mnogi pa ne. In kaj delajo na ministrstvu? Zahtevajo, da se je treba dodatno zavarovati. Kako naj delavec, ki ne dobi niti minimalne plače, zmore plačevati dodatno pokojninsko zavarovanje, ob tem pa vzdrževati še svojo družino?
Jasno je, da sedanji pokojninski sistem dolgoročno ni vzdržen. Je že dolgo napovedani demografski sklad lahko rešitev?Dobro, da ste me vprašali. Tej družbi mora postati jasno, da prispevek zaposlenih ne more več biti glavni vir. Prej se je pokojninska blagajna v glavnem napajala iz prispevkov zavarovancev, a to je bilo mogoče, ker so bili na enega upokojenca štirje zaposleni. Zdaj pa je razmerje ena proti 1,37. Zato smo leta 2012, ko smo sprejeli pokojninsko reformo, zapisali, da se ustanovi demografski sklad, nihče pa ni pomislil, od kod dobiti vire zanj. Rekli so, da bo to uredil poseben zakon, a to je bilo vse obljubljeno s figo v žepu. Računa se na preoblikovanje Kada in na del naših zpizovskih delnic v Zavarovalnici Triglav, a to ni nič. To ni trajni vir.
Kaj pa je?Kako naj vem, nisem ekonomist. V vseh teh letih sem slišala samo en predlog. Nekdo je rekel, Tominškova, število zaposlenih se zmanjšuje, na račun tehnologije in inovacij pa pridobiva kapital. Nanj bo treba seči.
Vrniva se na samo višino pokojnin. Dejali ste, da jo ohranja usklajevanje. Ena izmed idej urada za makroekonomsko analizo za novo reformo je, da bi se usklajevale zgolj z inflacijo.Ja, sem brala v Dnevniku. In sem se, iskreno vam povem, zgrozila. Uskladitev pokojnin je najpomembnejši institut za ohranjanje višine pokojnin. Ves čas smo imeli usklajevanja glede na rast plač, pri zadnji smo vključili še inflacijo, zdaj pa bi kar naenkrat bilo to vezano le še na inflacijo. Kako si upa nekdo na kaj takega sploh pomisliti še pred belo knjigo, še preden bodo znani predlogi ministrstva za delo?
O tem je pred dnevi govoril tudi državni sekretar na ministrstvu za delo Peter Pogačar.A tako? To pomeni, da upokojena generacija ne bo delila boljšega položaja aktivne populacije. Če je to zdaj družbena usmeritev...
Zanimiv je argument, da bodo na tak način pokojnine ohranjale »realno vrednost«.Lepo vas prosim. So povsem ponoreli? Umarju in ministru Marmorju je treba povedati, da je realna vrednost pokojnin od leta 2000 padla za okoli osem odstotkov. Če bodo res hoteli to storiti, bomo mi zahtevali, da se pri izračunu inflacije spremeni košarica življenjskih stroškov za upokojeno generacijo. Naši stroški so povsem drugačni. Mi ne hodimo na smučanje, ne kupujemo dragih oblek, avtomobilov..., torej vsega tega, zaradi česar imamo zdaj celo deflacijo. Če bodo to storili, se bomo pa drugače pogovarjali.
