Igor Kep, geodetski tehnik: Do 67. leta starosti nikakor ne bom mogel delati, ker niti ne opravljam poklica, za katerega sem se izšolal. O tem sem prepričan stoodstotno. Ne delam kot geodetski tehnik, ampak opravljam hišniška dela. O tem, kaj me čaka v prihodnosti, pravzaprav niti ne razmišljam. Ne vem, ali ima sploh smisel kar koli načrtovati, kaj bom počel v prihodnjih nekaj letih. Če bom o tem razmišljal vnaprej, bom postal zaskrbljen. Star sem 40 let, imam slabih 20 let delovne dobe in bom delal še vsaj 20 let. Za starost varčujem, ampak dvomim, da bo to dovolj za dostojno pokojnino.
Andrej Peršin, kmet: V svojem poklicu bom prisiljen delati do 67. leta, saj so kmetje včasih delali, dokler niso obnemogli. Zato ne pričakujem, da bo moja prihodnost kaj drugačna. Plačujem socialne prispevke in ker bo pri pokojnini to obsegalo zelo majhen del, moram za varno starost varčevati. Ne zanašam se na to, da bo takrat, ko se bom upokojil, zame poskrbela država. Delam že od 21. leta starosti in imam 26 let delovne dobe. Zakaj ne zaupam drugemu pokojninskemu stebru? Ja, zato, ker se kar naprej nekaj spreminja. Če danes nekaj velja, se čez 20 let pri nas vse spremeni.
Ana Šček, študentka: Mislim, da bom delala še dlje kot do 67. leta starosti. Študiram notranjo opremo na fakulteti za dizajn. Vem, da je treba za starost varčevati, ampak me to ne skrbi, ker vem, da bom ustvarjala in delala celo življenje, seveda dokler mi bo zdravje to dopuščalo. In – po pravici povedano – me tega sploh ni strah.
Andreja Klemenc, učiteljica: Absolutno si ne predstavljam, da bi v svojem poklicu delala do 67. leta. Mogoče je do nekaterih poklicev ta starost bolj prijazna, v šolstvu oziroma tam, kjer imamo opravka z ljudmi, pa ne. O tem, ali se bom prekvalificirala oziroma kaj bom počela v prihodnjih nekaj letih, ne razmišljam. Čeprav sem stara 42 let, nimam dovolj delovne dobe, odločitev prelagam v prihodnost. Tudi za starost ne varčujem. Vse skupaj se mi zdi še tako daleč, do takrat pa se lahko zgodi marsikaj. Lahko se sliši neodgovorno, ampak se s tem res ne ukvarjam.
Igor Kosi, varnostni inženir: V poklicu, ki ga opravljam, ne bom mogel delati do 67. leta, saj bom takrat že izčrpan. Kaj bom storil? Kupil bom dve stanovanji, ju dal v najem in se tako preživljal. Ker vem, da je treba varčevati za starost, sem začel namensko varčevati pri eni izmed zavarovalnic. Vem, da to sicer ne bo dovolj za dostojno pokojnino. Prejemal bom nekakšen dodatek k pokojnini, vendar ne vem, kolikšen bo ta znesek, saj mi tega ne znajo izračunati. Ja, pri 44 letih me vse skupaj malo skrbi.
