V Porumboiujevem Zakladu, s katerim se je v Kinodvoru začel 5. festival frankofonega filma, gre za nekaj podobnega, le da bolj v »skromni« oziroma minimalistični obliki. Zaklad je nekakšen poskus realizirane pravljice ali pravljice na realističen način, v kateri ne le verjamejo, da je na vrtu dedove hiše zakopan zaklad, ampak zaklad tudi najdejo. Pri Costiju, družinskem človeku in uslužbencu neke zavarovalniške agencije v Bukarešti, se prav tedaj, ko sinu prebira zgodbo o Robinu Hoodu, oglasi sosed s prošnjo, ali bi mu posodil 900 evrov. Costi mu ne more ustreči, saj nima več kot 300 evrov, toda ko se sosed ponovno oglasi z idejo, da bi ta denar potreboval za najem detektorja kovin, s katerim bi iskal zaklad na vrtu dedove hiše, se Costi takoj ogreje za ta »pravljični« projekt. Ali je res pravljičen? Ali ni bolj »kapitalistično-spekulativen«, se pravi takšen, v katerem tvegaš neko investicijo verujoč, da boš prišel do dobička? In je »pravljičen« le v tem smislu, v katerem v Romuniji še vedno verjamejo, da je kapitalizem čudežna rešitev. Pri čemer takšen vernik ni toliko ta sosed, ki ima tolikšne dolgove, da ga res lahko reši samo čudež, kakor Costi, ki se takoj oprime te ideje zaklada, čeprav zanjo nima tako realističnega motiva kot sosed. Je pa v stvar največ vložil, tako svojega kot izposojenega denarja (za najem tistega detektorja kovin), zato tudi tako vztrajno in globoko koplje po vrtu. In se dokoplje do starega kovinskega kovčka, v katerem je res zaklad.
S tem projektom iskanja zaklada je seveda povezanih nekaj komičnih momentov, kot je ta, da morajo celo na policiji poklicati starega vlomilca, da bi odprl tisti kovček, toda njegova vsebina, torej sam zaklad, zastavlja nekaj resnih vprašanj. A ne le tistih, ki si jih postavljata že sama najditelja, tj. vprašanj o tem, le kako je bilo mogoče v komunističnem režimu priti do takšnega kupa Mercedesovih delnic (to je namreč zaklad). Ali vprašanja, kako je bilo mogoče te delnice v banki vnovčiti brez potrdila o lastništvu. Toda to so bolj pragmatična vprašanja, ki zgrešijo bistvo. To pa je v vprašanju, kaj je hotel film s tem zakladom povedati? Da je že romunski komunizem vedel, kako težko bo ljudem v kapitalizmu, s katerim ga bodo zamenjali? Ali je komunizem računal, da se bo v krizi lahko rešil s kapitalističnim zakladom? Ali pa je bil ta zaklad že vselej njegova zakopana resnica?
