Evroposlanka Tanja Fajon (S & D) je novico, da so Bruselj doleteli teroristični napadi, dočakala med sestankom v evropskem parlamentu. Takrat se je njeno delo – podobno kot v vseh evropskih institucijah v belgijski prestolnici – ustavilo. S sodelavci so spremljali dogajanje in bili zgroženi nad odzivi v Sloveniji, kjer se je na spletnih družbenih omrežjih gnev nad napadi v Bruslju zlival na begunce in ekonomske migrante. »Zelo nevarno je takšno povezovanje. Še posebno v trenutku, ko so ljudje izgubili svoje najbližje. Takšnih povezovanj se moramo vzdržati,« je dejala in v sporočilu za javnost zapisala, da sami begunci nimajo povezave s terorističnimi napadi, prav tako ne ekonomski migranti. »Begunci so žrtve terorja in ne njihov povzročitelj,« je ocenila Fajonova in se jasno izrekla proti prilivanju olja na ogenj.
Vsi napadalci zadnjih terorističnih napadov v Evropi so bili rojeni prav na evropski celini in so tako po ocenah Fajonove na neki način projekt naše družbe oziroma neuspešne integracije druge in tretje generacije priseljencev. Pri spopadanju s terorizmom je po njenih ocenah treba iskati vzroke terorističnih dejanj in preprečevati radikalizacijo mladih. Kako bodo napadi v Bruslju vplivali na evropsko varnostno in protiteroristično politiko, Fajonova za zdaj ni želela napovedovati.
Šibko delovanje varnostnih služb
»Danes se verjetno ne počutimo najbolj varne zgolj v Bruslju, temveč tudi v kakšni drugi prestolnici,« je ocenjevala Patricija Šulin, evroposlanka iz vrst Evropske ljudske stranke (ELS). Ko se je v nedeljo zvečer vrnila v Bruselj – prav prek letališča Zaventem –, ni opazila nič posebnega. Dan pozneje so se razmere obrnile na glavo. Pred evropskim parlamentom so sicer nemudoma po terorističnih napadih okrepili varovanje – zanj je poskrbela tudi vojska. »Počutimo se nekoliko varneje, kot če bi bili zunaj,« je tesnobo Bruseljčanov v evropski četrti včeraj ubesedila Šulinova. »Belgijske obveščevalne službe so bile slabo aktivne, ker niso predvidele tega napada.« Kot posledico bruseljskih terorističnih napadov vidi predvsem nujnost izboljšanja protiteroristične zakonodaje, prav tako pa tudi delovanje varnostnih služb na terenu. »Tukaj smo verjetno šibki, kar so teroristi tudi zaznali,« ocenjuje Šulinova.
Večji poudarek socialni politiki
Evroposlanec Franc Bogovič (ELS) se je zjutraj peš odpravljal do središča mesta na kongres o prihodnosti kmetijstva, ko ga je doletela novica o terorističnih napadih na letališču. Udeležencem konference je bilo svetovano, naj kongresne dvorane ne zapustijo vsaj še dve uri. Ko se je Bogovič slednjič odpravil do evropskega parlamenta, je na bruseljskem nebu opazil preletavanje helikopterjev, zaslišal zvoke siren in precej bolj polne ceste, kamor so se zaradi zapore podzemne železnice preusmerili dnevni potniki. Ljudje so po ulicah hodili mirno, stoično in tiho, se poti proti parlamentu spominja Bogovič. »Bruselj je bil vedno živo mesto, polno življenja,« je dejal. A vzdušje v belgijski prestolnici se je spremenilo že po lanskih terorističnih napadih v Parizu, ko so prizorišča dogodkov svoja vrata zapirala že ob devetih zvečer, ulice pa so bile pogosteje veliko bolj prazne.
»Nihče ni presenečen, da so se zgodili ti teroristični napadi,« razlaga. Belgijske oblasti so namreč pred morebitnimi terorističnimi napadi opozarjale že dlje časa. »Evropejci se bomo zdaj morali naučiti živeti s teroristično grožnjo,« pravi Bogovič. Poleg vojaških, policijskih in protiobveščevalnih dejavnosti bo zdaj evropska politika po njegovem mnenju morala biti bolj pozorna tudi na krepitev socialne politike, tako da bodo različne skupine evropskega prebivalstva imele enake pogoje življenja. Prav bruseljsko območje Molenbek, od koder naj bi izvirala največja grožnja skrajnežev, je tipičen primer segregiranega mesta.
Evroposlanec Igor Šoltes (Evropska skupina Zelenih) je bil nad včerajšnjimi napadi v Bruslju pretresen in zgrožen. »Trenutno sem s svojo ekipo v parlamentu, v pisarni, jutri pa sem nameraval domov v Slovenijo, vendar se bo to glede na dogajanje v Bruslju verjetno spremenilo. Trenutno smo v položaju, ko ne vemo niti, če in kdaj se bo zgodila naslednja eksplozija,« je zapisal. Včerajšnji napadi v Bruslju so po njegovem mnenju alarm za vse, situacija pa postaja zelo resna. »Vse bolj se kaže, da Evropa ne bo več to, kar je bila. Varnost očitno postaja zelo dragocena valuta,« je še ocenil Šoltes.
