Bruseljčani so se po včerajšnji tragediji zbrali, kjer se vedno zberejo, ko se kaj zgodi ali ko je treba protestirati – na trgu pred borzo. Na ograji pred impozantno okrašeno stavbo je visela skromna zaplata rdečega blaga s preprostim napisom v francoščini – »Združeni proti sovraštvu«. Asfalt na borznem trgu je prekrila kreda. Različnih barv. Različnih rokopisov. Napisi v francoskem in angleškem jeziku, verzi iz pesmi, slogani proti sovraštvu, v podporo Bruslju. »Vsi smo ljudje, a kje je človečnost,« je mogoče prebrati, ko se mimoidoči nekaj po sedmi uri zvečer sprehodi med ljudmi po trgu. Kakšnih trideset mladih je stalo objetih v krogu in prepevalo francoske pesmi, drugi so s kredo zapolnjevali še zadnje prazne kose asfalta.
»Bila sem še doma, ko sem slišala za eksplozijo na letališču. Šokirana sem bila, ker delam tam. Tudi danes bi morala iti, a me je sodelavka poklicala, naj niti ne hodim, ker letališče evakuirajo. Bilo je grozno,« pripoveduje Robin Komen, ki na letališču dela kot asistentka invalidom in drugim potnikom, ki potrebujejo kakršno koli pomoč. S prijateljico Annabel Delauzon sta prišli na trg, da bi podprli svoje sodelavce na letališču. »Najini prijatelji z letališča na srečo niso bili v bližini eksplozije, niti nihče ni bil ranjen, a lahko bi bili,« s solzami v očeh pripoveduje Komenova, ki ne verjame, da bi napad lahko preprečili. »Do tja, kjer je eksplodiralo, lahko vsakdo pride s čimer koli v rokah,« dodaja Komenova, ki pričakuje, da bo varovanje na letališču v prihodnje drugače organizirano.
»Vsi smo samo ljudje, ni pomembno, kje smo, ali v Bruslju, ali v Parizu, ali pa v Siriji in Iraku. Vsi imamo čustva. Seveda smo prestrašeni. Če bi rekli, da nismo, bi bili neracionalni. A to še ne pomeni, da moramo čepeti doma,« kljubovalno reče Delauzon, medtem ko na tla spiše svoj slogan podpore. Bruseljčani so se zbrali spontano. Nikomur jim ni bilo treba reči, kam naj pridejo.
Trg pred borzo je vsem znano zbirališče ob različnih dogodkih. Tudi ob včerajšnji tragediji ni moglo biti drugače. »Sedela sem v pisarni, ko sem slišala za bombne napade. Nisem mogla ostati v pisarni, za stenami. Vedela sem, da moram nekaj storiti, in sem na facebooku in twitterju odprla skupino Odgovorimo s svetlobo. Prijatelje sem povabila, da na trgu prižgemo sveče v spomin na vse ubite in v podporo Bruslju,« pove pravnica Caroline Daniels. Njena pobuda je bila, tako kot pobude številnih drugih Bruseljčanov, prvi odziv na tragedijo, ki nikogar ni pustila ravnodušnega. Na trgu je kmalu gorelo na stotine čajnih svečk. Ljudje so prinašali rože.
Prazno mesto
Medtem ko govorim z Danielsovo, na trgu završi. Obe pogledava v smeri močne svetlobe televizijskih kamer. »Menda je prišel predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker,« poreče radijski novinar, ki je pokrival tudi pariške napade. Skozi množico novinarjev, kamermanov in varnostnikov, ki so okoli pomembnih obiskovalcev zgradili neprebojen človeški zid, nama ne uspe videti nikogar. Krog močne svetlobe se je počasi pomikal po trgu. Tu in tam je kakšen policist odvedel kakšnega preveč zavzetega poročevalca.
V Bruslju je včeraj vladal prometni kaos. Zaradi zaprtja podzemne železnice in številnih avtobusnih prog ter poostrenega nadzora na glavni železniški postaji in zaprtja nekaterih cestnih odsekov se je bilo z avtomobilom do središča mesta komaj mogoče prebiti. Mesto samo pa je bilo pozno popoldne precej prazno. Na glavnem bruseljskem trgu Grande Place je le nekaj turistov. Mestna hiša, znana po čudoviti osvetlitvi, je včeraj samevala in z na polovico droga spuščenimi zastavami še sama delovala nekoliko otožno. »Če bi bil danes normalen dan, bi bilo tu precej več ljudi. Dopoldne ni bilo praktično nikogar. Zdaj, proti večeru, je nekoliko več ljudi, a to ni običajen Bruselj,« pove nasmejana Ana Nava, ki v čokoladnici L'art du Chocolat tik ob glavnem trgu prodaja znamenito belgijsko čokolado. Mnoge prodajalne in restavracije so ostale zaprte. Navova ne verjame, da bi lahko napade preprečili. V mestu že vse od novembra za varnost skrbi večje število policistov in vojakov, ki jih je mogoče videti povsod.
Medtem ko hodim po središču mesta, skozi zrak večkrat zarežejo glasne policijske sirene. Tako je že ves dan, pravijo domačini, ki jih je na ulicah Bruslja proti večeru vedno več. Odpravljajo se proti borznemu trgu. Večinoma mladi, a opaziti je tudi starejše in tu in tam starše z otroki.
