Šola je všeč le 30 odstotkom slovenskih mladostnikov, dekletom bolj kot fantom, je pokazala mednarodna raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC, 2014), ki jo vsaka štiri leta izvedejo na vzorcu 11, 13 in 15 let starih šolarjev. Ta teden prvič objavljene primerjalne analize pa so razkrile, da je Slovenija med 42 državami glede priljubljenosti šole svojevrsten unikum. Po deležu 11 in 13 let starih otrok, ki so zatrdili, da jim je šola »zelo všeč«, smo se uvrstili v spodnjo tretjino držav, po deležu 15-letnikov pa kar na sam vrh, takoj za Armenijo.
Pristojni strokovnjaki opozarjajo pred prehitrimi sklepi, na primer pred ugotovitvijo, da priljubljenost šole s starostjo raste. »Verjetneje je, da je šola med slovenskimi 15-letniki v primerjavi z vrstniki po svetu priljubljena zato, ker v večji meri kot drugod že sedijo v srednji šoli. To so si izbrali sami, zato so očitno nad njo bolj navdušeni,« domneva dr. Helena Jeriček Klanšek z Inštituta za javno zdravje, ki pri nas izvaja raziskavo HBSC.
Vse več duševnih težav
Zadnja raziskava HBSC je sicer razkrila nekaj negativnih in nekaj pozitivnih trendov. Od leta 2002 se je znižal delež mladostnikov, ki so redno telesno dejavni, in povišal delež tistih, ki redno doživljajo več različnih znakov psihosomatskih motenj, kar bi nas moralo zelo skrbeti, a nas očitno ne, saj kakšnih posebnih ukrepov na tem področju ni zaznati. Razveseljivo pa je, kot smo že poročali, da je upadel delež tistih, ki kadijo, in tistih, ki vsak dan pijejo sladke pijače, kar kaže, da so kampanje za promocijo zdravega načina življenja do neke mere le obrodile sadove.
Primerjalne analize so še pokazale, da smo visoko uvrščeni tudi po deležu mladostnikov, ki čutijo, da jih šola preobremenjuje. Trinajstletniki so se denimo uvrstili na visoko, tretje mesto, mlajši in starejši otroci pa v zgornjo tretjino. Iz tega podatka sicer ni mogoče sklepati, ali je slovenska šola res zahtevnejša, morda jo otroci kot tako le zaznavajo. A opažanja kliničnih psihologov in psihoterapevtov so skrb vzbujajoča. »Pomoč pri nas išče vse več mladostnikov. Zaradi različnih motenj: od depresije, anksioznosti, motenj hranjenja do motenj pozornosti in nezmožnosti obvladovanja jeze. Opažamo tudi, da vse več mladostnikov preprosto ne hodi več v šolo,« je na okrogli mizi o zdravju mladostnikov na primorski univerzi opozorila Natalija Bilobrk, klinična psihologinja iz lucijskega zdravstvenega doma. Pristojne je pozvala, naj vendar kaj ukrenejo v zvezi s premajhnim številom kliničnih psihologov. »Kako naj mladostniku pomagam, če pa ga lahko sprejmem šele čez devet mesecev?!« je nazorno opisala problem.
Vsak peti sedi štiri ure na dan
Skrb vzbujajoči so deleži otrok, ki poročajo, da so vsak dan vsaj eno uro zmerno ali intenzivno telesno dejavni. Po deležu 15-letnikov smo v spodnji polovici držav. Zanimiv je tudi podatek, ki kaže, da se slovenski mladostniki v primerjavi z vrstniki zelo malo fizično družijo (vprašanje je zadevalo čas pred osmo uro zvečer), zato pa veliko sedijo. Približno vsak peti mladostnik v prostem času več kot štiri ure na dan preživi v sedečem položaju. Dekleta še več kot fantje. Med 15-letnicami štiri ure na dan sedi že vsaka tretja. Med delavniki več kot polovica mladostnikov televizijo, videoposnetke in druge zabavne vsebine gleda več kot dve uri na dan, dobra četrtina pa toliko časa igra igrice na računalniku. Tudi tu prednjačijo fantje.
»Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije bi vsak človek potreboval vsaj 150 minut zmerne do intenzivne gibalne dejavnosti na teden. Trendi pa gredo v drugo smer. Prehod v informacijsko družbo pomeni vse več sedečega dela. Raziskave pa kažejo, da ena ura visokointenzivne vadbe na dan ne izniči negativnih posledic dolgotrajnega sedenja,« je povedal dr. Nejc Šarabon z Inštituta za kineziološke raziskave pri ZRS UP. Dobra vest ob tem pa je, da se je delež mladih, ki so v prostem času športno dejavni vsaj dva- do trikrat na teden, v obdobju 2006–2014 zvišal.
