»V Sloveniji imamo uzakonjen zelo dober sistem organizirane šolske prehrane, v okviru katerega so učencem na voljo tudi do štirje obroki na dan. Vendar se le malo otrok odloča za zajtrk v šoli, nespodbudno pa je tudi to, da mladostniki od vseh obrokov najpogosteje opuščajo prav zajtrk,« ugotavlja Matej Gregorič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, kjer že poldrugo desetletje sodelujejo v mednarodni raziskavi Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC). Študija vključuje učence in dijake v starosti od 11 do 15 let in se izvaja vsaka štiri leta v 43 državah Evrope in Severne Amerike.
Mladostniki imajo raje sadje kot zelenjavo
Kljub ugotovitvi, da mladostniki najraje opuščajo prav zajtrk, pa je zadnja študija vendarle pokazala tudi, da med šolskimi dnevi vsak dan redno zajtrkuje skoraj polovica mladostnikov, oziroma pet odstotkov več kot na začetku raziskav. »Da mladostniki še vedno najraje opuščajo prav zajtrk, lahko pojasnimo z dobro dostopnostjo do šolske malice,« meni Matej Gregorič in doda, da je šolska malica pogosto prezgodnja ali preobilna. Opuščanje zajtrka narašča s starostjo mladostnikov in je pogostejše med dekleti, še pojasni in poudari, da pogosti in manjši dnevni obroki hrane, zlasti pa zajtrk, izboljšajo umske sposobnosti, povečajo občutek sitosti, zmanjšajo možnost prenajedanja, znižajo vsebnost maščob v krvi in ugodno vplivajo na krvni sladkor ter zmanjšajo verjetnost pomanjkanja nekaterih pomembnih hranil v prehrani.
Spodbuden je podatek, da se je v zadnjih štirih letih prvič zmanjšal delež čezmerno hranjenih in debelih mladostnikov. Skrb zbujajoče pa je, da je zelenjava še vedno nepriljubljena in da malo več kot tretjina mladostnikov pije energijske pijače.
Lani se je v skupino čezmerno hranjenih in debelih uvrstila skoraj petina mladostnikov – tri odstotke več kot na začetku raziskav –, a je pomembno, da se je delež teh po letu 2010 lani vendarle prvič tudi zmanjšal. Delež čezmerno hranjenih in debelih je med fanti višji kot med dekleti. Strokovnjaki opozarjajo, da se neustrezna prehranjenost otrok in mladine odraža tudi v njihovi vse slabši gibalni učinkovitosti. Debelost v otroštvu in mladosti pa je povezana tudi z večjo obolevnostjo in umrljivostjo pri odraslih. Čezmerna telesna teža in debelost sta vzrok za približno 80 odstotkov vseh primerov sladkorne bolezni tipa II, 35 odstotkov vseh ishemičnih bolezni srca in 55 odstotkov vseh primerov povišanega krvnega tlaka med odraslimi.
Zato strokovnjaki opozarjajo, da je za zdravje ter normalno rast in razvoj mladostnikov zelo pomembno uživanje prehrane, ki je bogata s sadjem in zelenjavo, ker jih ta varuje tudi pred infekcijskimi obolenji in različnimi kroničnimi nenalezljivimi boleznimi v odrasli dobi; zaradi nizke energijske gostote pa pomaga tudi pri zmanjševanju in vzdrževanju telesne teže.
Kot je razbrati iz študije, se redno uživanje sadja in zelenjave povečuje le pri mlajših mladostnikih, predvsem fantih. Podatki kažejo tudi, da sadje in zelenjavo pogosteje uživajo dekleta, sadje vsak dan uživa skupno malo več kot tretjina mladostnikov, zelenjavo pa le petina. Uživanje sadja in zelenjave s starostjo mladostnikov upada. »Iz dobrih izkušenj pilotnega projekta Jabolko v šoli je Slovenija izhajala tudi pri uvedbi ukrepa EU, Sheme šolskega sadja in zelenjave, v šolskem letu 2009/2010. Glede na dobre izkušnje shem v tujini bi bilo dobro razširiti ukrep na vse slovenske šole, večji poudarek pa bi v prihodnje morali dati predvsem zelenjavi,« svetuje Vida Fajdiga Turk z NIJZ. Kot pravi, te sheme zlasti ugodno vplivajo na socialno-ekonomsko ranljivejše skupine otrok, pa tudi na zmanjšanje uživanja nezdrave hrane med učenci.
Sladke pijače uživa četrtina mladostnikov
Pitje sladkanih pijač po podatkih zadnje raziskave nekoliko upada, a sladke pijače še vedno vsak dan uživa približno četrtina mladostnikov. Uživanje narašča s starostjo in je bolj razširjeno med fanti, kažejo podatki. »Avtomati z nezdravo hrano in sladkanimi pijačami so bili iz šolskih okolij odpravljeni, a so ti izdelki še vedno preveč dostopni mladostnikom in so pretirano oglaševana kategorija,« opozarja Matej Gregorič in doda, da v sodelovanju z drugimi strokovnjaki in ministrstvom za zdravje prav zato pripravljajo smernice za oblikovanje pravil za zaščito otrok pred oglaševanjem živil (še zlasti v šolskem okolju), katerih pogosto uživanje ni primerno. V okviru Slovenske mreže zdravih šol pa bodo letos dali večji poudarek zlasti pitju vode in vsebinam prehrane nasploh.
Pogosto uživanje sladkanih pijač lahko moti mehanizem uravnavanja sitosti, vpliva na povečan energijski vnos in slabšo prehransko vrednost zaužite hrane, povečuje tveganje razvoja debelosti, sladkorne bolezni, kariesa in srčno-žilnih obolenj, še pojasnjujejo strokovnjaki, ki so v mednarodni raziskavi prvič pridobili tudi podatke o uživanju energijskih pijač (kava, pravi čaj, kakav, ledeni čaj, gazirane pijače) pri mladostnikih v Sloveniji. Različno pogosto jih pije več kot tretjina, prednjačijo fantje. Pitje narašča s starostjo, saj v skupini 15-letnikov energijske pijače uživa že skoraj vsak drugi mladostnik. »Opažamo, da je oglaševanje energijskih pijač, z zgodbami o uspehu na adrenalinskih športnih področjih, ciljano usmerjeno prav k mladostnikom. Ti pitju energijskih pijač pogosto pridružijo tudi druga tvegana vedenja, na primer alkohol in tobak,« opozarja Urška Blaznik z NIJZ. Redno uživanje energijskih pijač, v katerih so bistveno višje vsebnosti kofeina, pri mladostnikih škodljivo vpliva tudi na kakovost in dolžino spanja, kar lahko vodi v večje težave s spanjem v odrasli dobi.
