Nasilje spremlja človeštvo že od samega začetka. Čeprav so pogosta pričevanja žrtev najrazličnejših oblik nasilja, pa je bilo najverjetneje še več tistih, ki so o svojih neprijetnih izkušnjah molčali. Danes nas najrazličnejši plakati, svetovalne službe v šoli in organizacije spodbujajo k prijavi nasilja, če zanj vemo. Opozorila skoraj na vsakem koraku in občasni amaterski posnetki, na katerih se med spodbujajočo množico pretepata najstnika, nas na prvi pogled prepričajo, da je nasilnega vedenja danes vedno več. Toda ta hitra ugotovitev je brez prave teže, opozarja svetovalna delavka na Gimnaziji Kranj Tanja Varjačič. Iz lastnih izkušenj pripoveduje, da se nasilje pojavlja enako pogosto, spremenila se je le njegova oblika.
Vsak četrti se je z nasiljem že srečal
Za lažjo predstavo, kako se današnja mladina spopada z nasiljem, smo tudi sami izvedli anketo o tem. K sodelovanju smo povabili 82 dijakov Gimnazije Kranj. Izkazalo se je, da se je vsaj že četrtina mladostnikov, starih od 16 do 19 let, srečala z nasiljem. Tako dekleta kot tudi fantje so k skupni vsoti prispevali enak delež. Razlika se je kazala edino v obliki nasilja, ki ga doživljajo, in osebi, ki ji zaupajo. Dekleta so se najpogosteje pokazala kot žrtve groženj in izsiljevanj prek družabnih omrežij in telefona, kar je, zaradi nedavnega razcveta mobilne tehnologije, relativno nova oblika nasilja. Po pričakovanjih so fantje na prvo mesto postavili fizično nasilje, ki naj bi bilo v najstniških letih normalen pojav izkazovanja fizične moči.
Ob tem svetovalna delavka opozarja, da je zelo verjetno še vedno najpogostejše nasilje znotraj družine, čeprav se je v naši anketi pojavilo šele na tretjem mestu po pogostosti. Zdi se razumljivo, da je to obliko najtežje priznati in tudi prepoznati, saj je družina navadno zaprta skupnost, kjer skoraj ni pričevalcev. Kljub številnim spodbudam se zdi, da je nasilja za štirimi stenami neprimerno več, kot ga je možno zaslediti.
Presenetljiva so bila opažanja na področju zaupnikov, saj se je pokazalo, da dekleta pogosteje zaupajo svojim staršem kot prijateljem, medtem ko so pri fantih na prvem mestu prijatelji. Približno 15 odstotkov žrtev je priznalo, da o svojih slabih izkušnjah niso govorili z nikomer. Pri obeh spolih pa se na zadnje mesto postavlja zaupanje učiteljem. Tudi svetovalna delavka pojasnjuje, da so le redki primeri, ko se kateri od dijakov sam obrne nanjo. Na naši gimnaziji ni varnostnika in tudi primeri fizičnega nasilja v šoli so izredno redki. Zato morda to ni realen podatek, saj se svetovalna delavka vmeša le, ko pride do prošnje za to. Sogovornica sama opozarja, da je svetovalni delavec v zahtevnejših primerih zakonsko odgovoren primer posredovati policiji in centru za socialno delo. S policijo sodelujejo tudi v primerih, ko sami pozovejo šolo in se želijo pozanimati o katerem od dijakov.
Kaj nasilje prinese s seboj?
Izkušnja nasilja lahko v mladostniku pusti trajne posledice. Eden od teh je navadno tudi strah, zato smo v anketi ugotavljali tudi okoliščine, ki mlade spravijo v nelagoden položaj. Pri večini vprašanih občutek nelagodja sprožijo skupine neznancev, ki jih srečajo na ulici. Pričakovano se je pokazala povezava med žrtvami izsiljevanja in groženj prek spleta ali telefona ter odgovorom, da jih prestraši sporočilo neznanega pošiljatelja. Pojavljali so se tudi najrazličnejši drugi odgovori. Nekaj jih je opozorilo na strah pred nadzorništvom avtoritete, kar je zelo redko prepoznano kot nasilje. Tudi starši nevede včasih zastopajo vlogo nasilneža, ko otroku s pretirano pozornostjo in nerazumnimi zahtevami ne pustijo občutka svobode razmišljanja in sprejetosti.
Opozorjeni smo bili tudi na strah pred samoto, ta ima na mladostnika zelo močan vpliv, saj mu znižuje občutek varnosti in pripadanja, kar lahko privede tudi do težav z duševnim zdravjem. V veliki večini pa so dekleta izrazila strah pred zasledovanjem, starejšimi opitimi neznanci, ki jih na ulici ogovarjajo, in problem posesivnih nekdanjih fantov.
Zdi se, da se je v Sloveniji o nasilju in njegovem preprečevanju povedalo že veliko. Zato imamo dobre možnosti, da se bodo tudi žrtve sčasoma vse bolj opogumljale za pogovor in s tem zmanjšale odstotek nerešenih primerov ter nekaznovanih nasilnih povzročiteljev gorja.