Obiskali smo Vzgojni zavod Kranj, kjer nam je ravnatelj Andrej Gregorač pripovedoval pretresljive zgodbe. Običajno je nasilje nad mladimi povezano z alkoholizmom in brezposelnostjo staršev. Pogosta zgodba gre takole: Oče, ki je ostal brez službe, je rad zahajal v gostilne in se vinjen vračal domov. Takrat se je pogosto znašal nad otroki, čeprav niso bili nič krivi. Otroci so krivdo prevzeli nase in se niso zavedali, da gre za nasilje, ampak so to sprejeli kot način življenja.
Iz nasilja v novo nasilje
S posledicami nasilja nad otroki pa se srečuje tudi zakonski in družinski terapevt Janez Logar. »Najhuje je, da se otrok oziroma mladostnik počuti zavrženega s strani starša, ki ga tepe. Ne more doumeti, da ga oseba, ki jo ima rad, tepe ali drugače zlorablja. To je tako nenaravno, da se otrok kot zdrava osebnost popolnoma izgubi.« Ker hoče starša v svojem spominu ohraniti kot dobrega človeka, nase prevzame krivdo. Prepričan je, da res nekaj počne narobe in da si nasilje zasluži tepež. Še več, postane ga sram, ker ne dobi ljubezni, nežnosti, sočutja, dostojanstva, kar mu po naravni poti pripada.
Sram in krivda otroka, ki je bil žrtev nasilja, spremljata vse življenje in mu v veliki meri organizirata njegovo življenje. To lahko tudi pomeni, da bo takšen otrok v odrasli dobi ali fizično zlorabljal naprej ali pa bo sam žrtev novega nasilja v odraslih odnosih. Prav nasilneži so bili namreč po izkušnjah Logarja v otroštvu ravno tako tepeni, spolno zlorabljeni ali/in čustveno zanemarjeni. »Vendar jih to ne opravičuje, da nato izvajajo fizično nasilje naprej. V resnici so to zelo prestrašeni ljudje in neprestano iščejo žrtve.«
Za prihodnost brez nasilja
Zanimalo nas je, ali v zavodih, kjer pomagajo otrokom, poskrbijo za prevzgojo staršev. Kot iz svojih izkušenj vemo, naši starši ne želijo, da bi jim kdo »solil pamet«, zato jih večina verjetno na prevzgojo noče pristati. Takrat je potrebno posredovanje policije, nam je povedal ravnatelj zavoda, z odvzemom otrok in prepovedjo približevanja. Mladi, ki jim pri tem pomagajo v zavodih, se tam veliko naučijo, se medsebojno spoštujejo, ne pijejo alkohola, spoštujejo dogovore… Mladostniki si v zavodu tudi sami kuhajo, pomivajo posodo, perejo obleke in se s tem učijo biti samostojni.
