A ironija se pojavi, ker teh besed ni bil deležen podpovprečen dijak s kopico enic v redovalnici, ki bi si ne nazadnje zaslužil streznitev, temveč dijakinja, ki ni prav v nobenem vidiku bistveno slabša od svojih sošolcev. Odličnjakinja. Ob takih zgodbah, ki smo jim lahko priča, me vsakič znova presune, kako si »določeni posamezniki« jemljejo pravico, da sodijo po svojih merilih in izlivajo gnev, nakopičen v sebi, nad šibkejšimi. Tistimi, ki vedo, da se v svoje dobro ne smejo upreti nazaj – vsaj ne do končane mature.
Sprašujem se, ali je ta oseba pomislila na posledice. Ali je pred nasilnim izpadom vsaj za hip pomislila, kaj leti iz njenih ust. Si je dijakinja realno zaslužila tako kruto kritiko ali je bila le žrtev osebnih frustracij in dejstva, da ni ravno ena bolj priljubljenih dijakinj, ne med dijaki ne med profesorji. Seveda se bo marsikdo obregnil ob dejstvo, da pač dijake na splošno preveč nosijo po rokah in da v realnem svetu z njimi nihče ne bo delal v rokavicah. Slišim glasen posmeh. Ha. Pa pustimo ob strani osebne travme, načeto samozaupanje in nizko samopodobo. Že brez spodbudnih besed predragih posameznikov v roki držimo dovolj žebljev, da si lahko sami zabijemo krsto.
Besede so smrtonosno orožje. Nevidne, a lahko v nemirno dušo zarežejo globlje od rezila. Odločilen je samo pravi trenutek, pa lahko človeka poženeš v norost. Ga prizadeneš, da si želi soditi sam. Ker udarec boli in pusti sled, ki izgine, besede pa se zažrejo globoko v podzavest, kjer prežijo na trenutek ranljivosti vse življenje. Vsi nosimo v sebi svoje tropizme. Nemalo teh izvira iz obdobja mladosti, ko je naša eksistenca na življenjski preizkušnji iskanja same sebe in smo za vsakršne žaljivke najdovzetnejši. Zato je dolžnost vsakega posameznika, da premišljeno izbira besede, ki v današnjem času postajajo podcenjene.
Ker nikoli ne moremo vedeti, v katero rano bomo zadeli, kaj je nekdo nedavno doživel in kakšni so njegovi strahovi. Vsak posameznik se mora zavedati, da so besede, ravno tako kot pesti, nasilje. Ali pa se tega že zavedamo in to spretno izkoriščamo sebi v prid, da zdravimo osebne komplekse?
