Oče Dare je začel s skoki po okoliških hribih, Peter je v Vikersundu za zdaj pristal pri 250 metrih. So družina, ki ima v lasti olimpijske medalje, tudi z olimpijskih iger mladih, skulpturo orla za skupno zmago na novoletni turneji – med skakalci je ta še posebej cenjena – pa zlate medalje s svetovnih prvenstev, svetovnega pokala, državnih prvenstev, z najmnožičnejšega tekmovanja v smučarskih skokih v Sloveniji pokala Cockta, s poletov na smučeh... Vsi so člani skakalnega kluba v Kranju, ki ima v imenu že vpisan Triglav, najvišjo goro Slovenije, simbol naroda. Kot da bi vedeli, da bodo v svoji disciplini na vrhu, da bodo vzor mnogim.
Petra poznam najbolje, z njim sem v svetovnem pokalu od začetka. Krst je doživel decembra 2009 v Lillehamerju na Norveškem, letos premočno vodi v športnem boju za kristalni globus, najvišjo lovoriko, ki jo lahko dobi športnik, za svetovnega prvaka, kot bi temu rekli poenostavljeno.
Še kako mu privoščim, da ga bo dobi. Zaradi delavnosti, vztrajnosti, izjemne nadarjenosti, s katero obvladuje skoke in polete na smučeh z nekakšno lahkotnostjo, samoumevnostjo. Zaradi tega, ker mu je delo pomembna vrednota, ker v preprostosti išče perfekcijo. Ker je osebnost, ki spoštuje v celoti organizacijo časa, red, disciplino, ki se zna v trenutku prilagoditi novonastali situaciji. In ima spoštljiv odnos do kolegov v reprezentanci, vsakemu želi uspeh, konkurentom vedno stisne roko, ko so boljši od njega. Spoštuje hierarhijo odnosov, zaupa trenerju, ve, da znanje določa avtoriteto, in se zaveda meja kompromisov. In, ne nazadnje, mu to srčno želim, ker je v skoke od doma prinesel temeljne vrednote, kot so poštenost, marljivost, delavnost, prijateljstvo, iznajdljivost, vztrajnost. To, kar vsi potrebujemo v vsakdanjem življenju, to, kar športni kolektiv dela homogen, spoštljiv do vsakega, v dobrem in slabem.
Je svetovljan, ki ve, da »ga dom vedno čaka, če se mu kaj zalomi«. Dom sta mama in oče, je Selška dolina, sta gasilsko in športno društvo, so krajani, ki so njegovi najzvestejši navijači. Temu domu podarja svoje zmage, sestri in bratoma pa s tekem prinaša znanje in izkušnje. Šampionske, za bodoče zmagovalce.
V letošnji sezoni mi je ob podpisu pogodbe s Smučarsko zvezo Slovenije dejal, da pogodba mora zajemati vrednost za prihajajoče generacije. Rekoč, tudi tisti pred mano so se nečemu morali osebno odreči, da sem lahko jaz treniral in uspel. V radijski oddaji, katere vsebina je bil pogovor o »zastonjkarski vstopnici za Planico«, je razkril, da je vstopnice za osebne prijatelje kupil. Rekel je, da bi se slabo počutil tam gori na klančini, ko bi gledal spodaj množico ljudi, ki je vstopnice kupila, če bi sam od organizatorja zahteval zastonjske vstopnice. Ko je stal na zmagovalnem odru, sem se odkril, preden sem mu čestital za dosežen uspeh, že samo zaradi teh izjav (med mnogimi) je težko kapo spet povezniti na glavo, mar ne? Govorita o Petru človeku, povesta več kot tisoče zapisanih ali izgovorjenih besed. Ni čudno, da me vedno znova preseneti in izvabi kakšno solzo sreče, kot nedavno ob podelitvi replike zlatega orla vsem najbližjim sodelavcem.
Orlič je pristal na častnem mestu v mojem domu, Peter pa ostaja zapisan v mojih najlepših mislih. Kot tudi spomin na Primoževa dva in Petrov letošnji kristalni globus.
Da, Peter vidi sliko v vseh dimenzijah in barvah, nobena globina ali niansa mu ne uide. Zato ima svoje mesto med sotekmovalci, je cenjen in zaželen sogovornik, čigar razmišljanja presegajo ozkost skokov ali športa kot takega. Njegov let skozi zrak, prek hrbtišča skakalnice, ponoven dotik s snegom v neverjetnem telemarku, je poezija športa, je vrhunski poklon vsem strokovnjakom, ki so sodelovali v razvoju skakalnic, materiala in stilov skokov, vsem, ki so skozi treninge in tekme iskali perfekcijo. To uvršča skoke in polete na smučeh v vrh najbolj priljubljenih športov, uvršča jih med najvarnejše in med mladimi najbolj zaželene športe.
Ponosen sem in v čast mi je, da sem in da lahko prispevam kakšen kamenček v mozaik, ki ga Slovencem sestavlja množica tekmovalcev in trenerjev po klubih. Vse do kolektiva naše Gimnazije Franceta Prešerna v Kranju, ki s posluhom za mlade talente in pedagoškim pristopom nadgrajuje osnove skokov.
Skoki in poleti na smučeh so moja športna ljubezen. Posvetil sem jim več kot štiri desetletja prostovoljnega dela, od kluba Ilirija do reprezentanc, od začetnikov do vrhunskih športnikov, me je vodila pot.
Zaradi Primožev in Petrov, zaradi Špele, Maje, Eme je to najlepša pot vseh poti, kot je Planica najlepša dolina vseh dolin na svetu, v katerih stojijo skakalnice.
Zaradi čudovitih gledalcev, prijateljev skokov in poletov na smučeh, zaradi številnih neumornih prostovoljcev po klubih pa v Planici in na Ljubnem, ki znajo narediti šampione in tekme svetovnega slovesa.
Zaradi občutkov ponosa, ki nas navdaja na tekmah v tujini, ko nam znani in neznani ljudje čestitajo k uspehom, čestitajo za športni boj in spoštovanje tekmecev.
Zaradi plapolajočih slovenskih trobojnic v izteku in Zdravljice, ki odmeva pod vznožji skakalnic sveta, ko objameš rame bližnjega in se zaveš, da v uspehu nisi sam, da smo vsi skupaj velika športna družina.
Da, velika si Slovenija!
Ljubo Jasnič, predsednik za skoke in nordijsko kombinacijo pri smučarski zvezi
