Kako zelo težko je najrazličnejšim ukrepom navkljub zniževati število umrlih, dokazuje tudi lansko leto, ko so pokopali 119 udeležencev prometnih nesreč. Statistično gledano je to desetina več kot varnostno rekordno leto poprej, glavni vzrok za slabo voljo vseh, ki si prizadevajo za prometno varnost, pa so bile visoke julijske temperature, ki povečujejo psihofizične obremenitve. Tudi po mnenju prometne stroke je to eden večjih razlogov, da se je julija 2015 smrtno ponesrečilo 271 odstotkov več ljudi kot v primerljivem mesecu leto poprej, ali zapisano drugače: 26 namesto sedmih.
Podatki o prometni varnosti so tudi sicer zelo zgovorni, »le« slaba polovica umrlih (57) je voznikov in potnikov v osebnih vozilih, kar je občutno bolje kot leto poprej, ko se jih je ponesrečilo 62. Podatki glede pešcev (16:14) in kolesarjev (14:13) so si varnostno primerljivi, naravnost alarmanten pa je podatek glede umrlih voznikov motornih koles, ki se je s 15 povečal na 25. Ali prevedeno, kar 67 odstotkov. Glede na videno in doživeto v vsakdanjem prometu, ko so nekateri motoristi kar tekmovali med seboj, kdo bo vozil drzneje, smo si rekli – nič čudnega.
Seveda je korelacija prometne varnosti in hitrosti preprosta: višja je hitrost, večja je verjetnost, da se poškodujemo ali umremo. Kljub temu pa so se slovenske avtoceste v letu 2015 pokazale kot razmeroma varne, saj je 13 mrtvih skorajda petina manj kot leto poprej, skrb pa vzbujajo predvsem glavne (22:14) in tudi regionalne ceste (37:34), kjer je bila neprilagojena hitrost kot vzrok številka ena še posebno izrazita, zaradi česar je lani umrlo kar 49 ljudi, leto poprej pa občutno manj – 34.
Sporočilo vsem prometnim udeležencem za leto 2016 je preprosto – vozimo počasneje. Viziji nič bomo tako še bližje.
