Na začetku sezone tako daleč naprej sploh nismo razmišljali. Ko smo sestavljali ekipo, so bile tihe sanje, da bi prišli do polfinala, kjer je nato vse mogoče. Če delaš dobro in pošteno ter v to verjameš, potem uspeh na koncu ne more izostati. Naslov prvaka ima veliko težo, saj ni tega nihče pričakoval. Vso sezono smo kazali kontinuiteto in se na koncu zasluženo veselili zgodovinskega uspeha.
Kje ste začeli graditi temelje tako uspešne zgodbe?Veliko poudarka dam temu, da v prvi fazi dobro spoznam okolje, v katerem delujem. Vsako okolje je specifično, zato se mu moraš prilagoditi. Nato sledi selekcija ekipe. Igralci morajo biti karakterno primerni, poleg tega morajo sprejeti ponujene vloge. V košarki je na igrišču pet igralcev, vsak pa mora opravljati svojo vlogo. Dokler to delajo na najboljši možen način, bo tudi ekipa kot celota uspešna. Če želi vsak opravljati vlogo nekoga drugega, tudi moštvo ne more biti uspešno. Naslednji korak je priprava, tako fizična kot mentalna. Sledi še povezava posameznikov v ekipo. Vse skupaj da osnovo, na kateri lahko začneš sezono.
Ste imeli pri sestavi ekipe povsem proste roke?V Šentjurju mi precej zaupajo in prepustijo izbiro igralcev. Jasno pa je, da ob prihodu nisem mogel kar zamenjati dvanajst igralcev. Hkrati mi to niti ni bilo v interesu. Naredil sem dobro analizo ekipe, zadržal zdravo jedro in ga nadgradil. To se je pokazalo kot zmagovalna kombinacija. V selekcioniranje vložim veliko energije. Rad delam dolgoročno in mi je v interesu, da so igralci na koncu sezone boljši kot na začetku. Primer. Ko se je v lanski sezoni začela liga za prvaka, je Krka želela Dragišo Drobnjaka. Upravi sem dejal, da se sicer vse ekipe krepijo, a naj Drobnjaku nekoliko dvignejo plačo in ga imajo za okrepitev. To se je pokazalo kot izredno pozitivna stvar.
Zdi se, da igralci v moštvih, ki jih vodite, v vsakem trenutku vedo, kaj početi na igrišču. Kje je skrivnost take pripravljenosti?Izhajam iz filozofije, da poskušam na treningu igralce čim večkrat postaviti v situacije, ki se bodo nato pojavile na tekmah. Košarka je igra, ki je v vsakem trenutku vezana na uro. Že od ogrevanja naprej zato pri praktično vsaki vaji uporabljamo uro in rezultat. Na tak način dobijo igralci nadzor nad časom, po drugi strani pa v njih dviguješ tekmovalnost. Navajaš jih na to, da je pomembno zmagovati. Pri vajah je vedno nekdo zmagovalec in nekdo poraženec, kar je nato podprto s sistemom nagrad in kazni. Na takšen način vzgajaš zmagovalce. Že velikokrat mi je kdo rekel, da smo neverjetno mirni, ko je do konca napada še recimo osem sekund. Toda igralci se pri meni zavedajo, kaj pomeni osem sekund. Kakor koli pogledaš, je osem sekund še vedno tretjina napada. Hkrati rad delam z igralci individualno in se z njimi pogovarjam, saj verjamem, da če bo vsak posameznik napredoval, bomo napredovali tudi kot ekipa.
Odločitev za nastop v ligi ABA se je izkazala kot zadetek v polno. Kako pomembno vlogo je pri tem odigrala uprava kluba?Ključno. Vodstvo kluba se je v danem trenutku odločilo, da igramo ligo ABA. Izkazalo se je, da so bili pripravljeni na preskok na višjo raven. Hkrati je treba iti korak za korakom. Nobene stvari ne smemo prehitevati. Potrebne bo veliko preudarnosti in pameti, da Tajfun ne bo le muha enodnevnica v slovenskem košarkarskem prostoru.
Ste na začetku sezone v ligi ABA kdaj čutili podcenjevanje nasprotnikov?Večkrat sem dobil ravno nasproten občutek. Vsak gleda na nas kot na ekipo, proti kateri mora vknjižiti točki, in nekako proti nam že vnaprej računa na zmago. Marsikateri klub je bil zaradi tega še bolje pripravljen na nas. Ko smo igrali v gosteh proti Crveni zvezdi, so bili Beograjčani strahovito motivirani. Vsej naši ekipi so izkazali spoštovanje, ko so nas vzeli resno, se na nas pripravili in igrali stoodstotno vseh 40 minut. Ko se pogovarjam s trenerji drugih moštev, mi pravijo, da smo ena najsvetlejših točk jadranskega tekmovanja. To nam da motiv za nadaljnje delo.
Omenjeno tekmo proti Crveni zvezdi ste izgubili s 47 točkami razlike. Marsikatera ekipa bi po takem porazu razpadla, vaša ni. Kaj mora trener po tako hudem neuspehu povedati igralcem?Najpomembneje je, da trener od prvega dneva priprav moštvo pripravlja na take trenutke, ki bodo zagotovo prišli. Ko enkrat do tega pride, ne moreš računati na to, da boš naredil čudež. V takšnih situacijah se pokaže, ali si kot trener dobro opravil svoj posel. Mi smo bili letos nekajkrat v situacijah, ko bi se lahko zlomili, a se nismo. Ponosen sem na fante in trenerski štab, da smo za zdaj dobro reagirali na vse težke preizkušnje.
V vaši trenerski karieri poleg dela v Tajfunu izstopa izkušnja iz Anglije. Kaj vas je gnalo, da ste pred leti odšli na Otok?Štiri leta sem delal v košarkarski zvezi, ko sem dobil možnost, da prevzamem klub London Leopards. Ob tem sem bil tudi sam skeptičen, zato sem jih prosil, da pridem za nekaj dni in se nato odločim. Po štirih dneh sem bil tako pozitivno presenečen, da sem ponudbo sprejel. Videl sem moštvo, kjer je bilo prostora za napredek ogromno. V takih situacijah se nato lahko tudi vidi delo trenerja. Zgodba je bila zelo uspešna in podobna Tajfunovi, saj klub ni bil med najbogatejšimi. Sezono smo začeli z zmago in štirimi porazi, nato pa nanizali 22 zaporednih uspehov in osvojili vse, kar se je dalo. Poleg tega se je v finalu dogodilo še to, da je neki šestnajstletni fant na eni tekmi igral celo 19 minut, pa na začetku sezone sploh ni bil v moštvu. Uspelo nam je združiti dober rezultat z razvojem igralcev.
Kaj ste odnesli iz izkušnje v Angliji?Sam pravim, da napredujem in rastem vsak dan. V Angliji sem naredil velik osebnostni razvoj. Moj pristop k delu pred odhodom je bil drugačen. Nato sem se moral prilagoditi okolju, saj je tam povsem drugačna kultura. V ekipi sem imel devet temnopoltih igralcev, ki so bili karakterno drugačni, različnih ver... Vse to je treba spoštovati, ceniti in imeti z vsakim odnos tako na igrišču kot zunaj njega. Na tem področju sem pridobil največ.
Ste čutili kaj večje spoštovanje, ker ste prihajali iz košarkarsko razvite Slovenije?Ker občasno delam za Fibo Europe in predavam na raznih klinikah, so me v Angliji že poznali in cenili. Tudi na ta račun so me povabili. Odlično smo sodelovali, zato se še danes redno slišimo in pogovarjamo.
Se želite v prihodnosti v tujino še vrniti?Najpomembnejši je projekt. Če se v njem vidim, mi sploh ni pomembno, ali je to doma ali v tujini. Pri nas je situacija precej omejena, saj ti redko kateri klub lahko ponudi pogoje za razvoj. Sem pa odprt za vse stvari.
Ste bili po naslovu državnega prvaka s Tajfunom razočarani, da vas k sodelovanju nista povabili Krka in Olimpija, ki sta poleti menjali trenerja?Vsak klub ima svojo vizijo in znotraj nje trenerja, ki jih bo vodil v želeno smer. S tem, da nisem v Krki ali Olimpiji, se ne obremenjujem. Hkrati lahko povem, da sem imel stike z nekaterimi klubi po koncu lanske sezone, a mi nihče ni mogel ponuditi boljšega projekta, kot ga imamo v Šentjurju. Pomembna je bila odločitev uprave, da nastopimo v ligi ABA in Fibinem evropskem pokalu, saj sem v tem videl nov izziv in dodaten motiv, da skeptikom dokažem našo vrednost.
