Ministrstvo za infrastrukturo bo v prihodnjih dneh s predstavniki madžarske vlade začelo uradne pogovore o sofinanciranju gradnje drugega tira med Divačo in Koprom. Vanjo je madžarska izvozna banka Exim po naših informacijah pripravljena vložiti približno sto milijonov evrov nepovratnih sredstev. Pri tem naj bi Madžari vložek pogojevali s posebej opredeljenim položajem svojih logistov v največjem slovenskem pristanišču, ključnem izvoznem morskem oknu gospodarstva naše severovzhodne sosede.
Na ministrstvu, ki ga vodi Peter Gašperšič, so nam pojasnili, da se bo v torek prvič sestala medvladna delovna skupina, na kateri bodo madžarski strani predstavili projekt drugi tir. »Cilj sestanka je predstavitev projekta in posredovanje informacij, ki jih madžarska stran potrebuje za pripravo predloga njihovega sodelovanja pri projektu,« so nam pojasnili na ministrstvu. O zanimanju Madžarov za sofinanciranje nove proge med Koprom in Divačo smo v Dnevniku prvič poročali že septembra.
Bi Madžari vložili kapitalv projektno podjetje?
A takrat naj bi slovenski strani ponujali »le« posojila po relativno ugodni obrestni meri. Zdaj naj bi bila na mizi drugačna delovna različica predloga. Madžarska, natančneje banka Exim, ki velja za ključen vzvod državne podpore madžarskim izvoznikom, naj bi bila pripravljena projekt financirati z nepovratnimi sredstvi. Te bi kot kapital vložila v projektno podjetje, ki bi se ukvarjalo z gradnjo drugega tira. Po informacijah, ki jih uradno ni mogoče preveriti, naj bi ta znesek znašal približno sto milijonov evrov. Pri tem velja dodati, da je banka Exim letos poleti odprla novo, skoraj 21 milijard evrov vredno kreditno linijo za spodbujanje madžarskih podjetij po svetu.
Dejstvo: denarja za drugi tir ni
Res je, da Slovenija tudi z morebitnim stomilijonskim vložkom Madžarov še zdaleč ne bo mogla pokriti morebitne naložbe v drugi tir. Ta je namreč ocenjena na 1,4 milijarde evrov. Finančna konstrukcija projekta pa je po nedavni rdeči luči, ki jo je projekt dobil na evropskem razpisu Connecting Europe Facility (CEF), in dejstvu, da minister za finance Dušan Mramor ostro nasprotuje dodatnemu zadolževanju za financiranje gradnje, še domala v celoti odprta.
Toda pri madžarskem predlogu velja opozoriti na dve podrobnosti. Najprej, gre za prvo, za zdaj še neuradno ponudbo, ki v zameno za vložek od slovenske države ne zahteva s prevzemom upravljalskega nadzora nad Luko Koper. Četudi bi si ga Madžari želeli, jih pri tem ovirata strategija upravljanja državnega premoženja in klasifikacija državnih naložb. V obeh je Luka Koper opredeljena kot strateška naložba države, kar pomeni, da bi lahko država partnerju v najboljšem primeru ponudila le dobrih 15 odstotkov delnic družbe. In drugič, da je osnovna ideja Madžarov očitno povsem v skladu z enim od glavnih sporočil precej napadane študije o ekonomski (ne)upravičenosti gradnje drugega tira, ki jo je izdelal mednarodni prometni forum (ITF) pri Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Ta je namreč opozorila, da bi imele od tega projekta največ koristi druge države, med njimi tudi Madžarska.
Madžarski premik od Hrvaške k Sloveniji
Še pomembnejši je širši kontekst pogovorov. Ti nakazujejo, da se je Madžarska, država brez morja, pri iskanju pristanišča, prek katerega bo imela stik s svetom, strateško odločila iz drugih pristanišč s hrvaško Reko na čelu še bolj preusmeriti v Koper. Že zdaj je madžarski trg eden najhitreje rastočih trgov Luke (leta 2013 je prek luških skladišč potovalo 1,5 milijona ton različnega blaga). Luka z madžarskimi kupci ustvari skoraj deset odstotkov vsega prometa, njen tržni delež na Madžarskem pa dosega 58 odstotkov. Pri tem glavnino tovora predstavljajo repromateriali za proizvodnjo elektronike in avtomobilov, hitro pokvarljivo blago, kovinski polizdelki in soja.
Madžarsko preusmeritev v Koper si je zato mogoče razlagati na dva načina: bodisi kot posledico poslabšanja odnosov s Hrvaško v zadnjih letih (afera Mol-Ina, begunci) bodisi kot posledico dejstva, da so jih pri delni privatizaciji reške luke prehiteli Poljaki (OT Logistics). Tudi sicer Poljska Hrvaško vidi kot najpomembnejšega strateškega partnerja v jugovzhodni Evropi. Toda v ITF opozarjajo, da se lahko položaj hitro spremeni. Ker bo Reka ostala največji konkurent Kopra, ne gre računati, da hrvaškemu pristanišču že na srednji rok ne bo uspelo izboljšati konkurenčnega položaja.
Primož Cirman
