Zamisel o vpisu dediščine prve svetovne vojne (Poti miru) na mednarodne evropske sezname in seznam Unescove svetovne dediščine je vzklila ob stoletnicah prve svetovne vojne. Doslej dobremu čezmejnemu projektu, ki povezuje dediščino, ustanove in ljudi vzdolž nekdanje soške fronte od Rombona do Devina, namreč želijo dodati mednarodno priznanje in veljavo. Aktivnosti za vpis koordinira Fundacija Poti miru iz Kobarida, ki idejo o miru uresničuje že 15. leto. Skupaj s preostalimi sodelujočimi inštitucijami so že zavihali rokave in na to temo pripravili mednarodno strokovno srečanje ter okroglo mizo. Zamisel o kandidaturi pa je podprl tudi nacionalni odbor za obeleževanje 100-letnic prve svetovne vojne.
Skupna kandidatura treh držav
Zgodovinarka dr. Petra Svoljšak z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa na ZRC SAZU pojasnjuje, da je pobuda za vpis na mednarodne in svetovne sezname lani prišla od Italijanov, izvedbeno pobudo pa so letos prevzeli v Fundaciji Poti miru. Prepričana je, da je skupen nastop treh držav edini pravi. »Nekdaj nasprotniki, danes pa združeni še bolj verodostojno oddajamo skupno sporočilo in poziv k miru, sobivanju in sožitju,« pojasnjuje. Odprtih si puščajo več možnosti in vzporedno bodo poskušali doseči vpis na več seznamov. Med evropskimi bi denimo radi pridobili znak evropske dediščine, s katerim se doslej ponaša le Bolnica Franja. Ena od možnosti je tudi vpis med kulturne poti Sveta Evrope. Ne skrivajo pa, da je njihov osrednji cilj poskusni Unescov seznam, nato pa končna nominacija na Unescov seznam svetovne dediščine. Za cilj razglasitve so si zadali leto 2018 oziroma 2019. Svoljšakova pojasnjuje, da sta to letnici uradnega konca vojne oziroma mirovnih konferenc, ko se je vojna končala tudi na papirjih. »Če želimo loviti leto 2018, moramo prihodnje leto že oddati dokumentacijo za nominacijo,« pojasnjuje. Za kandidaturo za vpis na Unescov poskusni seznam bo treba prej stvari urediti tudi na domačem terenu in posameznim obeležjem na poti zagotoviti status spomenika državnega pomena. »Zavedamo se, da je to dolgotrajen in tudi ne najbolj enostaven postopek, a v ekipi sodelujejo ljudje, ki so se že dokazali,« pravi Svoljšakova.
Spomeniki, ki govorijo proti vojni
Na seznam ne nameravajo vpisati celotne poti, temveč zgolj najbolj reprezentativne spomenike in lokacije ob poti v vseh treh državah. Seznam spomenikov še ni dokončen, bodo pa med njimi zagotovo izbirali takšne, katerih izvorna ideja govori proti vojni. Takšni so denimo Ruska kapelica na Vršiču, spominska cerkev Svetega duha na Javorci ali pa jama Pečinka na Krasu, ki ne pripoveduje zgodb s prvih bojnih linij, temveč o tem, kam so se vojaki pred vojno umikali.
V krajih ob poti si z vpisom med Unescovo dediščino obetajo več obiskovalcev. »Dokazano je, da takšen vpis že v prvem letu prinese več obiskovalcev in nove možnosti turizmu. Ta prostor to potrebuje,« je prepričana Svoljšakova. Ob predpostavki, da občine in preostali v dediščino tudi vlagajo.
