In ne morem verjeti, kaj sem poslušal in gledal! Sam sem upokojeni admiral Slovenske vojske in lahko rečem, da jo dobro poznam. Vem, da gre za poklicne vojake (podčastnike, častnike, tudi ženske), velike profesionalce, ki naloge izvajajo resno in predano. Vrsto let na Kosovu in prej v Bosni in Hercegovini so skrbeli tudi za varnost državljanov teh držav z uporabo policijskih prijemov in metod (obvladovanje množic). So usposobljeni in opremljeni. Nikoli do zdaj slovenska vojska ni pokazala drugačnega odnosa do svoje države in državljanov kot zastopati njene interese tam, kamor jo je politika napotila, častno in zavzeto, s ponosom in dvignjeno glavo.

Namerno sem uporabil v prejšnjem stavku izraz politika in ne Vlada RS, saj so bili vojaki velikokrat neupravičeno obtoženi, češ, »kaj za vraga slovenski vojaki počnejo v Afganistanu in Iraku«, »naši vojaki so hlapci ameriškim interesom« ipd. Naj poudarim in ponovim: ne odločajo vojaki, kam gredo in s kom, temveč naša politika. In naj bo ta desna ali leva, vojaki so vedno opravili svojo dolžnost.

Na mejah je kriza. Ali se pač motim in je priliv po nekaj tisoč migrantov na dan normalno stanje in pojav? Naša vlada že mesec dni zatrjuje, kako zelo je pripravljena. Res, naravnost smešne so izjave, da bomo sprejeli 2500 beguncev na dan ipd., kot da o tem odločamo mi in ne sosednje države, najbolj pa seveda sami ljudje, ki poskušajo doseči boljše življenje.

Naša država seveda ni bila pripravljena, razen da so politiki imeli dolge seje raznih organov in da so potem lahko vsak dan nastopali v medijih in dokazovali, kako veliki strokovnjaki so za to problematiko. Pri tem pa niso znali niti prešteti beguncev v sosednji Hrvaški, Srbiji, Makedoniji in tako naprej, kajti če bi znali, bi verjetno vedeli, da te reke ljudi ni mogoče ustaviti kar tako in da je čista iluzija govoriti o tem, kako bo Slovenija, ne da bi fizično zaprla meje, določala število beguncev, ki jim bomo dovolili vstopiti v državo.

Torej imamo situacijo, ko policisti ne zmorejo več, ko so preutrujeni, ko bi nenadzorovani tok beguncev lahko vplival na varnostne razmere tudi v državi. Samo zamislite si, da bi ta množica, ki je že pokazala, da se včasih ne zmeni za naše napore, samovoljno začela hoditi po avtocestah, železnicah, čez polja ter skozi vasi in mesta proti obljubljeni deželi Avstriji. Bilo bi nevarno za njih, bilo bi vsaj neprijetno, če že ne zelo moteče tudi za naše državljane. In ko je ta situacija popolnoma jasna, ko vemo, da v naslednjih dneh val beguncev ne bo pojenjal, naša politika porabi dva dni za razpravo – pa ne o tem, ali bi ali ne bi uporabili slovenske vojske, ampak kaj pa, če se slovenska vojska spridi in bi namesto na Obrežju začela uporabljati pooblastila kar v Ljubljani, ali kaj, če jo katera politika izkoristi za svoje namene? Uporaba vojske pač po mnenju nekaterih ne pritiče demokraciji (!?). Gospod Krivic je takoj postregel z ekspertizo, da je celo protiustavna in kaj bo, če vojak mahne begunca, kdo bo odgovarjal za to, kdo bo nadziral, kaj počne vojska. Vprašanja so politikantska, populistična in, oprostite, v veliki meri »trapasta«.

To je podobno, kot če bi v vasi gorela hiša, domači gasilci požaru ne bi bili kos, a gasilcev iz sosednje vasi pa že ne bomo poklicali na pomoč, ker pač niso iz naše vasi. Pa čeprav lahko oboji gasijo. Naši domači gasilci so sicer zaradi poznavanja razmer na terenu bolj uporabni, ampak nobena pomoč ni za zavreči! Ampak ne, rajši naj nam hiša pogori!

Slovenski davkoplačevalci plačujejo 7600 vojakov, da jim ti zagotovijo z zakonom določene storitve. Vojska je dobra in sprejemljiva, ko je treba rešiti na primer s pomočjo helikopterja ponesrečenca v gorah ali pa pomagati gasilcem pogasiti velik gozdni požar. Takrat nihče ne postavlja vprašanja: kaj pa, če bi to lahko kdo izkoristil in uporabil helikopter za, na primer, desant na državni zbor? Neumno, saj vsi vemo, da slovenska vojska s svojim posredovanjem rešuje življenja in premoženje nas vseh in živimo pač v moderni državi, kjer je možnost, da bi vojska »po svoje« razmišljala zunaj okvirov ustave in zakonov, nemogoča.

Tokrat, ko gre lahko za podobno vlogo – rešiti življenja in omogočiti varno pot do »obljubljene dežele« (kar koli že si kdo predstavlja pod tem), pa se pojavljajo dvomljivci. Lahko jih je sram!

Strinjam se s tistimi, da je že sedaj v zakonu opora za uporabo vojske, ampak vlada ni imela »jajc« in je šla po »blagoslov« v državni zbor. S tem se je za marsikoga pokazala priložnost, da ne glede na resno situacijo, ki jo naša država preživlja, ukradejo nekaj minut tudi zase in za svoje velecenjene nastope.

Sploh ne morem razumeti, da bi nekateri raje videli, da celoten sistem reševanja begunske krize razpade, kot pa da se za omejen čas z omejenimi pooblastili uporabijo naši dekleta in fantje. Pa saj je menda vsem jasno, da v slovenski vojski delajo slovenski državljani?

Morebitni prihod tujcev (tujih policistov) na našo mejo ni sporen, sporni so pa naši ljudje, ki hočejo in morajo pomagati? Glede na razprave naših politikov nekateri zagotovo mislijo, da je slovenska vojska vojska plačancev od vsepovsod ali pa da je to, kar je bila JLA. Hej, gre za naše fante in dekleta, ki lahko pomagajo in morajo pomagati državljanom in državi, da skupaj vsak s svojim prispevkom pripomoremo k temu, da ti težki dnevi minejo s čim manj težavami. Slovenska vojska je del rešitve in ne del problema!

In nazadnje: štejemo se za demokratično, razvito državo zahoda. Avstrija, Madžarska Francija, Velika Britanija, Italija itd. brez posebnega pompa uporabljajo vse razpoložljive resurse za dobrobit svojih državljanov, tudi vojsko. Samo v Sloveniji je politična »rit« več vredna kot sodržavljani. Naj mi oprostijo tisti, ki so korektno sodelovali v procesu odločitve napotitve slovenske vojske na mejo.

Spoštovani politiki in državljani. V Slovenski vojski sem bil od leta 1991 do 2015. Lahko rečem, da jo poznam. Strinjam se, da se na demokratičen način odloči o uporabi vojske za take namene, na vladi ali državnem zboru. Motijo pa me insinuacije, da bi slovenska vojska lahko prekoračila pooblastila in kot taka lahko predstavlja nevarnost za našo državo. Gospe in gospodje, saj vendar živimo v Evropi 21. stoletja in ne nekje v podsaharski Afriki! Seveda se strinjam, da vojska v normalnih okoliščinah nima kaj iskati na meji. Ko pa gre za nenormalne razmere, je dolžnost slovenske vojske, da pomaga in skladno z odločitvami politike ukrepa. Samo dovoliti ji morate, da to tudi naredi, tako kot v Železnikih, tako kot pri žledolomu, tako kot vedno, ko jo ta država in državljani potrebujejo.

Renato Petrič, kontraadmiral v pokoju, Ljubljana