Po najnovejših ocenah naj bi v Nemčijo letos prišlo 1,5 milijona beguncev, kar je skoraj dvakrat več od dosedanjih ocen. Številke v nemški vladi nihče ni uradno potrdil, izvirale pa naj bi iz zaupnega dokumenta, v katerem so tudi ocene o nujnih dodatnih stanovanjih, šolah, učiteljih, zdravnikih, socialnih delavcih, vrtcih, ki jih bo prinesel migracijski val.

Napovedi so že zbudile ugibanja o njihovi zanesljivosti in vprašanja, ali morda niso nekoliko pretirane. Mnogi opozarjajo, da bodo hladni zimski meseci bržčas zmanjšali migracije in zato številk iz zadnjih dveh mesecev ni mogoče enostavno preslikati na obdobje do konca decembra. Avgusta naj bi se v državo zateklo več kot 100.000 migrantov, septembra okoli 280.000, do danes pa po ocenah zveznega urada za migracije in begunce že okoli 800.000, od katerih jih skoraj 300.000 sploh še ni registriranih.

Zaradi slednjega uradne statistike ne odsevajo dejanskega stanja – za azil je tako do konca avgusta zaprosilo le nekaj več kot 256.000 ljudi. Med slednjimi jih je 30 odstotkov žensk in deklic, zaradi česar ministrica za družino Manuela Schwesig (SPD) pričakuje, da bo v prihodnje med begunci mogoče videti več žensk. To za oskrbo beguncev predstavlja dodaten izziv, predvsem z vidika varnosti, ki v nekaterih nastanitvenih centrih že šepa.

Ni vse tako črno

Zaradi nezanesljivih ocen o migracijskem valu so precej nezanesljive tudi ocene o stroških za oskrbo beguncev in njihovo integracijo v nemško družbo. Če bi se letos številka ustavila pri 800.000, kar pa se, kot vse kaže, ne bo, bi njihova oskrba državo stala okoli deset milijard evrov, ocenjujejo na münchenskem inštitutu za ekonomske raziskave Ifo. Pri čemer niso upoštevali stroškov za izobraževanje beguncev, ki bi jim omogočilo poiskati delo. Na inštitutu so sicer precej črnogledi glede možnosti zaposlovanja beguncev.

A problem nista zgolj neznanje jezika in priznavanje izobrazbe ter delovnih izkušenj, nemška zakonodaja namreč zaposlitev begunca onemogoča, če se za službo poteguje tudi državljan Nemčije ali EU. Da delodajalci kot tudi nekatere ustanove in raziskovalci nemško vlado pozivajo k odpravi birokratskih ovir pri zaposlovanju državljanov tretjih držav, ni presenetljivo.

Še več: ker večina ekonomskih raziskav kaže, da migranti pozitivno vplivajo na gospodarsko rast, Nemčija pa je ena najhitreje starajočih se držav na svetu, je zaposlovanje državljanov tretjih držav za ohranjanje vzdržnosti socialne države pravzaprav neizbežno. V nemškem inštitutu za makroekonomijo in konjunkturo IMK celo pravijo, da so izdatki za begunce neke vrste »konjunkturni program«, zato Berlin pozivajo, naj izdatkov ne poskušajo privarčevati kje drugje. Podobno na glas razmišlja tudi podpredsednica nemške centralne banke Bundesbank Claudia M. Buch, ki meni, da bi Nemčiji lahko begunski val na srednji in dolgi rok koristil, saj se tudi največje evropsko gospodarstvo sooča z demografskimi spremembami in staranjem prebivalstva. Pomembno se ji zdi, kako bodo priseljence vključili na trg dela. Ključno bo, da migrante izšolajo. Kakor koli že, vladajoča politika je glede begunske krize vse bolj razdeljena. Kanclerka Angela Merkel (CDU) je deležna vse bolj odkritih in ostrih kritik iz partnerske CSU.

Pojavljajo se pozivi k zaostritvi pogojev pravice do azila in omejitvi priseljevanja. Nemška vlada je pred kratkim na zahtevo dežel, še posebej Bavarske, ki je pod največjim pritiskom in do politike odprtih rok Merklove tudi najbolj kritična – deželni premier Horst Seehofer (CSU) kanclerko svari, naj obrne ploščo, preden bo prepozno – uvedla financiranje dežel glede na število beguncev. Za vsakega begunca naj bi dežele od leta 2016 dalje prejele po 670 evrov. V zveznih deželah v zadnjih dneh vse glasneje opozarjajo, da jim bo zmanjkalo prostora za sprejem in začasno nastanitev ljudi ter njihovo zdravstveno oskrbo, če se številke dnevno novih prihodov beguncev ne bodo kmalu zmanjšale.