Ko so notranji ministri držav članic EU včeraj sedli za skupno mizo, pozitiven zaključek srečanja še zdaleč ni bil gotov. Vanje so bile uprte oči evropske in svetovne javnosti, ali se jim bo vendarle uspelo dogovoriti o obveznih kvotah za prerazporeditev 120.000 beguncev na evropskih tleh. Enoten odziv na vse bolj množičen prihod beguncev in ekonomskih migrantov na evropska tla je bil ponovno močno vprašljiv. Na zasedanju se je razpravljalo s povišanimi toni. Prvemu je prekipelo hrvaškemu notranjemu ministru Ranku Ostojiću, ki je zasedanje zapustil zelo hitro. Potem ko je takoj zaprosil za besedo in vztrajal, da Grčija ne sme usmerjati migrantov na balkansko pot, da je treba preprečiti prehajanje migrantov iz Turčije v Grčijo, ter ostro okrcal usklajevanje Madžarske in Srbije v hrvaško škodo, je prvi odvihral iz konferenčne dvorane. »V trenutku, ko se oni znotraj ne morejo dogovoriti o prerazporeditvi 120.000 beguncev, sam kot minister države, ki je v minulih dneh sprejela 35.000 migrantov, tam nimam več kaj iskati,« je ob odhodu iz palače Justusa Lipsiusa besnel Ostojić.
Čeprav je kazalo, da bo zasedanje propadlo, rešitev pa bi morali danes na svojem srečanju v Bruslju iskati šefi držav članic, se je kolesje vendarle obrnilo v drugo smer. Ker je bilo iluzorno pričakovati, da bodo vse vzhodne države članice, ki so nasprotovale obveznim prerazporeditvenim kvotam, popustile, luksemburško predsedstvo ni več vztrajalo pri iskanju soglasja. Kvotni sistem so sprejeli s preglasovanjem. Slovenija je z doseženim dogovorom zadovoljna, je pojasnila notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar. Premier Miro Cerar ga je označil za korak naprej v iskanju skupnega odziva EU na begunsko krizo. Slovenija bo morala zdaj sprejeti 631 beguncev, kar naj bi bila po besedah ministrice Györkös-Žnidarjeve zgornja meja. Čeprav si denimo Nemčija v zadnjih dneh ni več želela odločanja s preglasovanjem, je prav takšno odločanje s kvalificirano večino postalo edina možnost za sprejetje kvot. Medsebojna obtoževanja med državami članicami, kdo je odgovoren za migrantski tok čez njihova ozemlja, in razlogi, zakaj so obvezne kvote neprimerna rešitev, so se namreč kar vrstili.
Včerajšnji dogovor o kvotah, ki so mu nasprotovale Romunija, Češka, Madžarska in Slovaška, Finska pa se je vzdržala, je vsaj za trenutek nekoliko odložil poglabljanje politične krize v EU. Zgolj letos je v Evropo pripotovalo že 477.906 migrantov. Prvi podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans se tudi zato zaveda, da s sprejeto odločitvijo ne bodo rešili begunske krize, po njegovih besedah pa predstavlja odskočno desko za naslednje odločitve Evropske unije. Medtem ko je vrh evropske komisije odločitev pozdravljal kot zgodovinsko, je slovaški premier Robert Fico že napovedal, da dogovora ne bo udejanjil, dokler bo predsednik vlade. Podobni signali prihajajo iz Češke. Tudi tamkajšnji notranji minister Milan Chovanec je namreč pesimističen: »Kmalu se bo izkazalo, da je cesar brez oblačil. Danes smo izgubili zdrav razum.«
Tudi Slovenija bo lahko zaprosila za preselitev beguncev
Prvotni načrt, da bi države morale pristati na obvezne kvote za preselitev 50.400 beguncev iz Grčije, 15.600 beguncev iz Italije in 54.000 beguncev iz Madžarske, je že pred začetkom zasedanja padel v vodo zaradi več razhajanj. Madžarska namreč ni pristala na tovrstno pomoč EU, saj je ocenjevala, da je treba rešitev za begunsko krizo iskati v prvih vstopnih državah migrantov v schengensko območje, torej v Italiji in Grčiji.
Madžarski delež v prerazporeditveni shemi so včeraj v sorazmernih deležih namenili Italiji in Grčiji. Za poseben nujni delež v primeru krizne situacije pa bodo iz te številke 54.000 beguncev lahko zaprosile druge države članice, torej tudi Slovenija, a bo morala takšen predlog v proceduro vložiti evropska komisija. Prav za tovrstno prožnost prerazporeditvene sheme se je v Bruslju zavzela tudi ministrica Györkös-Žnidarjeva, ki je poudarila, da je Slovenija pripravljena sodelovati pri tem programu, če ji bo ta omogočil prerazporeditev beguncev z njenega ozemlja v prihodnosti, če bo to potrebno.
Pri iskanju soglasja o prerazporeditvi 120.000 beguncev so evropski komisiji največje preglavice povzročale vzhodne države članice. Ob Madžarski so se jasno proti obveznim kvotam izrekli na Poljskem, Češkem, Slovaškem, zadržane so bile tudi baltske države in Finska. Države so bile načeloma pripravljene sprejeti določeno število beguncev, vendar so vztrajale, naj dodeljene kvote ne bodo obvezujoče, temveč prostovoljne. Poljska si je na zasedanju notranjih ministrov premislila in obvezne kvote podprla.
Begunci ne bodo smeli izbirati
Načrte, kako in kdaj bodo preselili begunce, namerava EU izdelati hitro. V prvi fazi, predvidoma že v nekaj tednih, naj bi jih preselili 66.000, v drugi fazi čez 12 mesecev pa še 54.000. S kvotnim sistemom preseljenim beguncem ne bodo dovolili preseljevanja iz dodeljene države članice v katero drugo, so še odločili ministri. Tako imenovane sekundarne migracije torej ne bodo mogoče. »Begunci se ne bodo mogli odločiti, v katero državo bi radi šli. Če se bodo premaknili v katero drugo državo, bodo vrnjeni v tisto, kamor so bili sprva poslani,« je pojasnil nemški notranji minister Thomas de Maizière.
