Čeprav so še pred dvema dnevoma oblasti v Zagrebu zatrjevale, da bodo kos begunskemu valu in da proti zahodni Evropi ne bodo vzpostavile prostih koridorjev prehoda, so včeraj storile prav to. »Ne moremo registrirati in oskrbeti vseh teh ljudi. Dobili bodo hrano, vodo in medicinsko oskrbo, nato pa lahko gredo naprej. Evropska unija mora vedeti, da Hrvaška ne bo postala migracijska krizna točka,« je odločitev, da bodo beguncem omogočili prehod čez hrvaško ozemlje, razložil premier Zoran Milanović.
Madžari vozili begunce proti Avstriji
Policisti so začeli begunce usmerjati proti meji s Slovenijo in Madžarsko. »Ne vidim problema, da ljudje ne bi šli čez Slovenijo ali Madžarsko. Niso dovolj čisti? Če Nemčija ne vidi problema v tem, da sprejme migrante, zakaj Madžarska in Slovenija delata probleme?« se je na negodovanje iz sosed nad sproščenim tokom migrantom odzval Milanović. Hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović pa je vojsko pozvala k pripravljenosti, da zavaruje hrvaške meje. Iz vlade so prihajali tudi namigi, da je le vprašanje časa, kdaj bo Hrvaška mejo proti Srbiji zaprla v celoti.
Zaradi zaprte meje s Hrvaško je na srbski strani meje ostalo več tisoč beguncev. Na mejnem prehodu Batina so denimo kar na mostu razprli šotore in čakali, ali bodo oblasti mejni prehod znova odprle in jim omogočile nadaljevanje poti proti zahodni Evropi. Več sreče so imeli tisti, ki so že bili na hrvaški strani. Te so začeli z avtobusi voziti do mejnih prehodov z Madžarsko, na madžarski strani pa so jih že čakali avtobusi, ki so jih brez poprejšnje registracije peljali do meje z Avstrijo. Schengenski mejni sistem je ponovno padel, odgovornost za begunce pa se je prelagala s pleč ene države na drugo.
Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je Hrvaško obtožil, da begunce spodbuja h kaznivemu dejanju nezakonitega prečkanja meje. »Namesto da bi pomagala ljudem, Hrvaška spodbuja množice ljudi h kriminalnemu prekršku,« je dejal in zavrnil namige, da sta se Zagreb in Budimpešta uskladila o prehodu migrantov, ki so jih madžarski avtobusi nato vozili naprej proti avstrijski meji. Do podobnih trenj je prihajalo tudi med nemško zvezno državo Bavarsko in uradnim Dunajem, potem ko je v minulih dneh na Bavarsko iz Avstrije pripotovalo več deset tisoč beguncev. Bavarski notranji minister Joachim Hermann je avstrijskim oblastem očital množično kršitev schengenskih in dublinskih pravil, saj si drugače ne zna razložiti, da je v Nemčijo pripotovalo na tisoče neregistriranih ljudi brez ustreznih osebnih dokumentov in schengenskih viz. Po njegovih besedah je treba mejni nadzor z Avstrijo ohraniti vse dotlej, dokler se razmere ne uredijo.
EU nad begunsko krizo zgolj še s kvalificirano večino?
Iz Nemčije je že drugič ta teden prišlo jasno opozorilo, da vse države članice, ki ne bodo izkazale temeljnih vrednot Evropske unije – empatije in solidarnosti – ne morejo več računati na pridobitev finančnih sredstev EU. Nemški podkancler Sigmar Gabriel bi namreč zaprl sredstva iz strukturnih skladov EU nesolidarnim državam članicam. Očitno se sedaj na bruseljski ravni poskuša na vse pretege najti neko novo azilno in begunsko politiko – tudi z grožnjami. Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je namreč pred novim izrednim vrhom Evropske unije nakazal možnost, da se Evropska unija pri sprejemanju morebitne rešitve za begunsko krizo kritičnim glasovom iz vzhodne in srednje Evrope izogne s sprejemanjem odločitve s kvalificirano večino namesto z običajnim soglasjem. Na vrhu naj bi razpravljali tako o kvotah in novih razmerah na celini kot tudi o pomoči za sirske sosede, od koder izvira glavnina beguncev, ki prihaja v Evropo.
Evropski voditelji bodo kot možno delno rešitev na mizo dobili avstrijski predlog, o katerem je včeraj kancler Werner Faymann razpravljal s francoskim premierjem Manuelom Vallsom, švedskim premierjem Stefanom Löfvenom, podkanclerjem Sigmarjem Gabrielom in predsednikom evropskega parlamenta Martinom Schulzem. Skupaj z ZDA in zalivskimi državami naj bi Evropska unija zagotovila pet milijard evrov takojšnje pomoči za sirske sosede. S tako zbranim denarjem naj bi se stabilizirale razmere beguncev v Jordaniji, Turčiji in Libanonu.
Predlog za varna območja v Siriji
Hkrati se vse bolj krepi tudi prepričanje, da je po štirih letih in pol treba končati državljansko vojno v Siriji, saj tudi to predstavlja del mozaične rešitve begunske krize. Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz denimo zahteva vzpostavitev varnih območij v Siriji, da bi se tako zmanjšal dotok beguncev v Evropo; vzpostavili naj bi jih z mandatom OZN. Potrebni so skupni napori mednarodne skupnosti, da ljudje ne bi več iskali zatočišča v Evropi. Pogovore bi zato morali voditi tako s pripadniki opozicije kot tudi s pripadniki Al Asadovega režima, je ocenil.Že jutri se bo pri nemškem zunanjem ministru Steinmeierju mudil ameriški kolega John Kerry. Zunanja ministra bosta razpravljala o sirski državljanski vojni in vse večji vpletenosti Rusije na tem kriznem žarišču. Razmišljala naj bi o možnostih, kako bi Moskvi dodelili bolj konstruktivno vlogo v konfliktu. A je zaradi pripravljenosti Rusije, da sirskemu predsedniku Al Asadu ob prejetem zaprosilu pomaga tudi s kopenskimi silami, bolj konstruktivna vloga Rusije – kot si jo predstavlja Zahod – verjetno precej vprašljiva.
