Notranji ministri EU so včeraj v Bruslju odločitev o uvedbi obveznih kvot za prerazporeditev 120.000 beguncev iz Italije, Grčije in Madžarske preložili na 8. oktober. Predlog evropske komisije, po katerem bi recimo v Slovenijo razporedili 631 beguncev, ni naletel na večinsko podporo. So pa pričakovano potrdili julijski dogovor, ki predvideva premestitev 40.000 beguncev iz Italije in Grčije po drugih članicah Unije v prihodnjih dveh letih.
Obenem je Nemčija že uvedla nadzor na mejah, da bi preverila, kdo so begunci, ki vstopajo. Njenemu zgledu sta že sledili Češka in Slovaška. Tudi Poljska je napovedala, da bo ob prvih znamenjih kakršne koli grožnje na mejah ponovno uvedla nadzor. Začasen nadzor na meji z Madžarsko bo uvedla tudi Avstrija. Tudi Finska in Nizozemska, obe članici schengenskega območja, sta sporočili, da bosta okrepili nadzor na mejah. Kot so se odločili v Amsterdamu, bodo posamične kontrole uvedli na meji z Nemčijo. Finska pa se je za ta korak odločila zaradi prihodov beguncev iz Švedske.
Kot je ob robu izrednega zasedanja notranjih ministrov EU včeraj dejala slovenska notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar, odločitvi Nemčije in Avstrije o uvedbi nadzora za zdaj ne vplivata na razmere v Sloveniji. O tem, ali se bo tudi Slovenija odločila za ta ukrep, pa je po njenih besedah preuranjeno govoriti.
Slovenija bo sicer sodelovala v za zdaj ne sprejetem programu premestitve beguncev znotraj EU, je poudarila ministrica. Na vprašanje, ali je številka 631 beguncev za Slovenijo sprejemljiva, pa je odgovorila: »Glede na to, da smo izkazali pripravljenost sodelovati v teh programih, vsekakor ni mogoče reči, da ni sprejemljiva, ker bi to bila potem kontradiktorna odločitev.« sta, nib
