Hrvaška je bila v minulih dneh tarča ostrih kritik zaradi odločitve vlade, da ne bo več popisovala beguncev, ampak jih bo prevažala naprej proti meji z Madžarsko. Budimpešta, ki svoj »begunski problem« rešuje s postavljanjem žičnate ograde zdaj že na treh mejah, je Zagreb obtožila, da je pustil na cedilu Evropo, ker ni ustavil begunskega vala, in da hrvaška vlada laže v obraz Madžarom, Hrvatom in Evropski uniji ter njenim državljanom. Madžarska je napovedala, da bo zaradi tega blokirala vstop Hrvaške v schengensko območje.
Obenem Madžarska na meji s Hrvaško postavlja žičnato ograjo, podobno je napovedala tudi na meji z Romunijo, s katero že tradicionalno nima dobrih odnosov. Bukarešta je na napoved odgovorila z besedami, da gre za avtistično in nesprejemljivo dejanje v nasprotju z evropskim duhom, kot je namero Madžarske ocenil zunanji minister Bogdan Aurescu.
Milanović: Zadrževanje nima smisla
Do Hrvaške je bil kritičen tudi slovenski premier Miro Cerar, rekoč, da ni opravila svojega dela in da mestoma preusmerja begunce proti slovenski meji. Cerar je sicer dejal, da je v stikih s hrvaškim premierjem Zoranom Milanovićem, pogovarjal se je tudi z nemško kanclerko Angelo Merkel. Slednja je Milanovića pozvala, naj Hrvaška poskrbi za to, da begunci dlje časa ostanejo na njenih tleh.
Milanović je za hrvaške medije napovedal, da se to ne bo zgodilo. Dejal je, da ne vidi nobenega smisla, da se begunce zadržuje, če je jasno, da želijo potovati naprej. Madžarska sicer prav tako prevaža begunce od meje s Hrvaško do meje z Avstrijo, kjer so konec tedna našteli 20.000 prihodov, večina od njih pa želi pot nadaljevati v Nemčijo.
Cerar: Centre na zunanje meje EU
Begunska kriza tako povzroča nove napetosti med državami, medtem ko Evropska unija kljub več mesecev trajajočemu izzivu ni našla rešitve. Znova jo bodo jutri iskali notranji ministri EU in potem v sredo šefi držav članic. Kaj vse bo na mizi, še ni jasno, ker se osnutki spreminjajo. Frankfurter Allgemeine Zeitung denimo poroča, da bo komisija morda predlagala premeščanje beguncev tudi iz vseh držav, ki so najbolj pod udarom balkanske poti, in ne le iz Italije, Grčije in Madžarske. To bi lahko pomenilo tudi Slovenijo.
Premier Cerar se je pred vrhom zavzel za vzpostavitev večnamenskih sprejemnih centrov na zunanjih mejah EU in v strateško pomembnih tretjih državah. Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar pa govori o določenih slovenskih zadržkih do predloga evropske komisije o prerazporeditvi 120.000 beguncev znotraj EU. Po njenem je treba prej določiti upravičence v programu ter rešiti vprašanje tega, da begunci v določenih državah ne želijo ostati. Te države namreč po njenem ne bi smele biti primorane plačati 0,002 odstotka BDP nadomestila. Pričakovati je, da bi glede na dosedanje število prosilcev za azil lahko imela z zapolnitvijo kvote težave tudi Slovenija.
