»Moj mož je bil vedno zelo dejaven, tako v službi kot v prostem času. Več kot trideset let je delal kot računalniški programer, hkrati pa je bil navdušen športnik. Pred dobrimi tremi leti pa sem opazila spremembe v njegovem vedenju oziroma odzivanju. Vsakdanja rutinska dela je opravil le napol, pozabil je zakleniti vrata stanovanja, ni razumel, kaj mu govorim, odmikal se je v svoj svet, bil je neobičajno zaspan, dosledno pa je pospravljal stvari na eno in isto mesto, da jih ne bi izgubil. Posumila sem, da je nekaj zelo narobe. Vedela sem, da moram hitro ukrepati, kajti mož se sprememb ni zavedal,« je Slovenskemu združenju za pomoč pri demenci Spominčica svojo zgodbo zaupala žena, ki je prve znake alzheimerjeve demence pri svojem soprogu opazila, ko je bil ta star 55 let. »Težko se je sprijazniti, da po tridesetih letih zakona tvoj partner postane drugačen človek in se življenje popolnoma spremeni,« je še zapisala.
V Sloveniji že korak prepozni
Postopna izguba spomina, težave pri govoru in iskanje pravih besed ter iskanje, izgubljanje ali prestavljanje stvari, težave pri krajevni in časovni orientaciji, zapiranje vase in izogibanje družbi so nekateri od prvih znakov demence. Ta vse pogostejša kronična napredujoča bolezen prizadene možganske celice, odgovorne za spomin, mišljenje, orientacijo, razumevanje, računske in učne sposobnosti, sposobnosti govornega izražanja ter presoje. »Človek, ki je vse življenje nekaj znal in zmogel, tega v času demence ni več sposoben. Bolnik postopoma psihično in telesno propada in je v zadnjem stadiju demence popolnoma odvisen od pomoči drugih,« poudarja asist. dr. Milica Gregorič Kramberger, vodja Centra za kognitivne motnje na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja na Nevrološki kliniki ljubljanskega Univerzitetnega klinična centra (UKC).
»Če je kuga zaznamovala 15. in 16. stoletje, v 17. stoletju pa so ljudem najbolj pretile infekcije, se danes zavedamo, da je razpad uma tisto, kar nas najbolj invalidizira. In prav razpad uma je posledica alzheimerjeve demence,« o najpogostejši obliki demence, saj predstavlja več kot 65 odstotkov demenc, pojasnjuje prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana. Nevrolog ob tem dodaja, da se bo zaradi staranja prebivalstva, ki je največji dejavnik tveganja te bolezni, v prihodnjih dvajsetih letih število oseb z demenco podvojilo, v Sloveniji pa smo na »epidemijo demenc« pripravljeni slabše kot primerljive države. »Imamo odlično vzpostavljeno mednarodno sodelovanje ter sodelovanje na kliničnem in raziskovalnem področju, zavidljivo obravnavo demenc na pedagoški ravni, organizirano združenje bolnikov, a se hkrati soočamo z zaskrbljivim pomanjkanjem organizirane mreže centrov za kognitivne motnje ter s kadrovskim pomanjkanjem na področju zdravstva in socialne oskrbe,« svari nevrolog ter kot ključen problem izpostavi težko in dolgo pot dementnih oseb do diagnoze in ustrezne obravnave.
Ključno zgodnje odkrivanje
Strokovnjaki poudarjajo, da demenca nastane zaradi bolezenskih sprememb na možganskih celicah, a medicina še ne pozna niti vzroka niti uspešnega načina zdravljenja te bolezni. »Slovenska javnost žal še vedno premalo pozna izjemne socialne, zdravstvene in ekonomske vidike te bolezni, ki nas brezkompromisno čaka v času stalnega povečevanja deleža starejšega prebivalstva. Zato v najkrajšem možnem času tudi v Sloveniji potrebujemo nacionalni program za demenco, ki bi bolnikom in svojcem izboljšal kakovost življenja, stroki pa omogočil kakovostno delo,« ob tem opozarja asist. dr. Gregorič-Krambergerjeva.
Čeprav odgovora na vprašanje, kako preprečiti nastanek in napredovanje demence, strokovnjaki (še) nimajo, pa nevrologinja ostaja optimistična, saj zdravniki opažajo, da je v ambulanto napotenih vse več ljudi z zgodnjimi znaki, ki jim lahko bolje pomagajo kot tistim osebam, ki že imajo razvito demenco. »Kmalu bomo na Kliniki za nuklearno medicino bolnikom lahko omogočili tudi slikanje kopičenja škodljivih beljakovin v možganih, ki je značilno za alzheimerjevo bolezen, slovenski bolniki pa se lahko že vključijo tudi v nekatere klinične študije, kjer strokovnjaki preučujejo zdravila, ki še niso na trgu in v redni uporabi, a zanje upamo, da bodo prinesla dobre rezultate. Slovenski bolniki lahko na primer sodelujejo v študiji, kjer preizkušajo snov, s katero bi lahko zmanjšali psihiatrične komplikacije demence,« je pozitivno plat stanja na področju demence izpostavila asist. dr. Gregorič-Krambergerjeva.
