»Kljub nekaterim ugodnim trendom je skrb vzbujajoč podatek, da se je v obdobju 2002–2014 zvišal delež 15-letnikov, ki so prvič pili alkohol v starosti 13 let ali manj. To je še toliko bolj skrb vzbujajoče, ker je tveganje težav zaradi alkohola v odraslosti višje pri tistih mladostnikih, ki začnejo piti alkohol pri nižji starosti,« opozarja dr. Maja Zorko z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Po podatkih raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC, 2014), ki jo je v Sloveniji že četrtič izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), je namreč skoraj polovica mladostnikov, starih 11, 13 in 15 let, že pokusila oziroma pila alkoholne pijače oziroma naj bi kar 40 odstotkov 15-letnikov alkohol prvič pilo že pri starosti 13 let ali manj.
Delež mladostnikov, ki pijejo alkoholne pijače vsaj enkrat na teden, se je v obdobju zadnje raziskave znižal, prav tako se je znižal delež tistih, ki so bili v življenju vsaj dvakrat opiti. Je pa do znižanja opijanja prišlo le pri fantih, ne pa tudi pri dekletih. Raziskava je pokazala, da je večina 15-letnikov že pokusila oziroma pila alkoholne pijače, pri čemer jih je bila skoraj tretjina opitih vsaj dvakrat v življenju, vsaj enkrat na teden pa alkoholne pijače pije približno vsak sedmi 15-letnik.
Mladostniki ranljiva skupina
Strokovnjaki opozarjajo, da so mladostniki zaradi bioloških in vedenjskih sprememb še posebno ranljiva skupina. Dr. Barbara Lovrečič z NIJZ pojasnjuje: »Splošno znano je, da so mladostniki bolj nagnjeni k tveganemu početju, pritisk vrstnikov v družbi, ki je permisivna do opijanja v javnosti in ga celo spodbuja, ustvarja razmere za zgodnje prve stike z alkoholom in pogostejše opijanje med mladostniki. Otroško in mladostniško obdobje sta ključna za razvijanje in prevzem vedenjskih vzorcev, vključno s tistimi, ki se nanašajo na življenjski slog in vzorce pitja alkohola. Premalo se tudi zavedamo, da je alkohol toksičen in rakotvoren. Možgani otrok in mladostnikov so še vedno v procesu dozorevanja in kot taki so za učinke alkohola še posebno ranljivi. Mladostniki se na učinke alkohola tudi drugače odzivajo kot odrasli.«
»Možgani otrok in mladostnikov so poleg takojšnjih učinkov alkohola izpostavljeni tudi dolgoročnim učinkom, predvsem v primerih, ko gre za ponavljajoče opijanje in pogosto pitje alkohola, kar se lahko kaže tako v spremenjeni zgradbi kot delovanju možganov, prizadeti pa je prikrajšan zaradi slabšega spomina, slabše pozornosti, spremenjenega vidnoprostorskega zaznavanja ter slabše sposobnosti učenja,« poudarja mag. Mercedes Lovrečič z NIJZ. Dodaja: »Mladostniki so izpostavljeni različnim posledicam alkohola, kot so poškodbe, nesreče, tvegano vedenje, posledice v socialno-družbenem okolju.«
Nična toleranca do pitja
Strokovnjaki opozarjajo, da odrasli ne bi smeli kazati za mladostnikovo popivanje nikakršne tolerance ali ga celo odobravati, saj bodo tako mladostniki pili le še več. Zavedati bi se morali, da jim morajo biti hkrati tudi sami dober zgled. »Starši, drugi odrasli in vrstniki otrokom predstavljajo pomemben zgled – njihov odnos do alkohola se pomembno povezuje s pitjem alkohola pri mladostnikih,« pravi mag. Tadeja Hočevar z NIJZ. Maja Zorko pa dodaja: »Jasno opredeljena pravila v družini, spremljanje mladostnika in zanimanje za njegove aktivnosti ter občutek varnosti so pomembni dejavniki, ki mladostnika varujejo pred pitjem alkohola.«
Med dejavniki, ki mladostnika varujejo pred pitjem alkoholnih pijač, so tudi kakovosten odnos oziroma ustrezna komunikacija mladostnika s starši, občutek pripadnosti družini in šolski skupnosti ter skupno načrtovanje prostega časa.
Za zajezitev problema med mladimi in odraslimi je, kot ugotavljajo strokovnjaki, treba vlagati tudi v razvoj in sprejeti nove ukrepe, pomembno pa je zgraditi odgovoren odnos do alkohola tudi v širši družbi. To zajema tako uvedbo ustreznih programov v šolsko okolje kot ukrepe, ki so usmerjeni v družino, skupnost in na področje politik. V Sloveniji trenutno poteka več kot 30 preventivnih programov, katerih namen je preprečevanje tveganega in škodljivega pitja alkohola. Ti programi so v veliki meri namenjeni mladostnikom, vendar so le redko ovrednoteni z vidika njihove učinkovitosti.
Alkohol preveč lahko dostopen
Med pomembne dejavnike, ki vplivajo na pitje alkohola pri mladostnikih, sodi tudi velika dostopnost alkohola, ki je bila z zakonom o omejevanju porabe alkohola že nekoliko omejena. »Koristno bi bilo, da bi še zmanjšali dostopnost alkoholnih pijač, na primer z višjo ceno alkoholnih pijač, določitvijo minimalne cene ali uvedbo licenc za prodajo alkoholnih pijač, vendar je treba ob tem poskrbeti tudi za omejitev in ustrezen nadzor nad domačo in nelegalno proizvodnjo alkohola. Z doslednim izvajanjem zakona o omejevanju porabe alkohola bi namreč, zlasti pri otrocih in mladostnikih, dosegli še boljše rezultate,« poudarja doc. dr. Helena Jeriček Klanšček z NIJZ. Vsi ti ukrepi pa seveda niso pomembni samo za otroke in mladostnike, temveč imajo učinek in so koristni za vso populacijo. av
