»Navdušujejo in fascinirajo predvsem množice ob cestah. Neverjetno, kam vse gredo ljudje dva, tri dni pred dirko, da nas vidijo za nekaj sekund, ko se peljemo mimo,« je Kristijan Koren opisal samo enega od presežnikov največje, najprestižnejše, najbolj medijsko in z navijači v živo spremljane, najbogatejše, najselektivnejše ali preprosto – največje kolesarske dirke na svetu. Vseh 198 kolesarjev (22 klubov, 32 držav) bo utrip največjega spektakla čutilo že pred današnjo uvodno, 14 kilometrov dolgo posamično vožnjo na čas v Utrechtu.
Veličina dirke ima posebne zakonitosti. Ni naključje, da je veliki začetek v tujini. Pozornost se najmanj dvakrat poveča. V Utrechtu se niso naključno odločili za gostovanje. »Mesto pričakuje od pol milijona do 800.000 obiskovalcev, kar bo Utrechtu z okolico prineslo okoli 30 milijonov evrov dodatne gospodarske spodbude,« je že aprila dejal tamkajšnji predstavnik za turizem, cene hotelskih sob so za te dni narasle do 400 evrov za noč. Mesto Utrecht je podjetju ASO, organizatorju Toura v lasti družine Amaury, odštelo štiri milijone evrov. Rotterdam je še leta 2010 nakazal le 2,5 milijona. Ob tem mora mesto zagotoviti še objekt s 6000 kvadratnimi metri in tiskovno središče za 500 ljudi ter parkirne prostore za 2000 avtomobilov. Omenjeni pogoji so osnovni pogoji tudi za preostale kraje gostitelje etap.
Nastop na Touru je nekaj posebnega za vse kolesarje. Izbranci so redki. To zgovorno pove primer Kristijana Koren, ki je eden od petnajstih Slovencev, ki so od Franca Abulnarja (leta 1936) naprej nastopili na francoski pentlji in imajo skupaj šele 33 nastopov. Kolesarji letos prihajajo iz 32 držav, isto kot na ženskem Giru v Ljubljani! Največ je Francozov (41), tudi zaradi sodelovanja petih francoskih ekip, Nizozemcev (20), Italijanov (16) in Špancev (15). Koren s petimi prevoženimi izvedbami (od 2010 do 2014) sodi med točno trideset najizkušenejših kolesarjev na dirki dirk, Francoz Sylvain Chavanel pa bo že petnajstič sprožil uro. Koren pri dopolnjenih 28 letih še vedno sodi med mlajše ob povprečju 29,2.
Štejejo malenkosti. Ameriška ekipa Cannondale-Garmin s Korenom v delovni vlogi vodonosca se je na prizorišče velikega začetka pripeljala šele dva dni pred začetkom, da so za nekaj dni odložili vstop v stresni cirkus. Pritisk še posebej čuti njihov kapetan Andrew Talansky kot zgolj eden od treh Američanov na dirki. Delno tudi zaradi zgodovinske preteklosti gospoda, katerega ime bi organizatorji najraje izbrisali iz vseh analov. Sicer Talansky niti ne sodi v razširjeni krog favoritov velike četverice z lanskim zmagovalcem Vincenzom Nibalijem (Astana), predlanskim Chrisom Froomom (Sky), lanskim zmagovalcem Gira in predlani drugim na Touru Nairom Quintano (Movistar) in velikanom sedanje dobe tritedenskih dirk Albertom Contadorjem (Tinkoff Saxo). Pritisk ima podlago, saj Tour spremlja okoli 2000 akreditiranih novinarjev iz 590 različnih medijev, od tega največ (380) za časopisne in spletne strani.
Tour velja za najkompleksnejšo dirko. Trasa je sestavljena zelo načrtno. Priložnost morajo dobiti vsi tipi kolesarjev od kronometristov, sprinterjev, hribolazcev do vsestranskih. Ob tem traso otežijo s predeli na vetru, ozkimi in slabimi cestami, kot se letos znova vrača del tlakovanega kolovoza Pariz-Roubaix. »Že lanski Tour je bil s slabšimi cestnimi odseki kot prejšnja leta. Več je bilo pasti, tudi zaradi tega več padcev, več preobratov. Za tlakovane ceste so vedeli, kam so nas peljali. Tour je bil tudi zaradi tega videti kot še večji spektakel. Ta interes je pretehtal, saj organizatorji dobro vedo, kaj delajo. Nihče ne gleda na varnost kolesarjev,« je ocenil Koren. Za hribolazce se dirka še ne začne šele po desetih dneh, ko pot zavije v Pireneje in Alpe. Letos je manj voženj na čas in več zaključkov v gorah, kar je posledica dobrih praks z Gira in Vuelte. Še en primer: ker je Peter Sagan zadnja tri leta ob pomoči Korena premočno izstopal v boju za zeleno majico najboljšega po etapnih uvrstitvah, so letos organizatorji spremenili pravila.
Tour je tudi najbolj taktično nadzorovana dirka na svetu. Ni naključij, ni presenečenj. So pa izzivi. Enega posebnega lovi Contador. Le 33 dni je imel na voljo po koncu zmagovitega Gira, da si opomore in pripravi za naskok na veliki dvojček s Tourom. »Kdaj sem začel razmišljati o dvojčku? Lani, pred začetkom Vuelte. Tja sem prišel po poškodbi na Touru, brez posebnih priprav in z mnogo dvomi. Mislil sem: če bom zmagal na Vuelti, sem sposoben še mnogo več,« je razkril Alberto Contador. Ni priznal, da ima veliko zaslug za izziv njegov šef in lastnik ekipe Oleg Tinkov, ki je pozimi obljubljal milijonsko nagrade, če se lotijo trojčka. Nibali, Froome in Quintana niso podlegli »nagradi« Tinkove provokacije. Tour je preprosto prevelika dirka. Kljub temu da bo zmagovalec (le) 450.000 evrov nagrade po nepisanem pravilu razdelil med pomočnike in osebje.
